Po silovitih neurjih, ki so v številnih krajih po Sloveniji za seboj pustila razdejanje, poškodovane strehe, zalite objekte, podrta drevesa in uničene kmetijske površine, se med prizadetimi prebivalci znova odpira vprašanje, ki ga po vsaki naravni nesreči slišimo najglasneje: kdaj bo pomoč dejansko prišla?

Predsednik vlade Janez Janša je ob obisku najbolj prizadetih območij, med drugim Komende, zagotovil, da država ne bo stala križem rok. Po ogledu razmer na terenu je napovedal, da bo vlada naredila vse, kar je v njeni moči, da bodo postopki za dodelitev pomoči čim krajši in da bodo ljudje do pomoči prišli čim prej. Zdaj je vlada sprejela prve konkretne ukrepe za sanacijo škode po ujmah.

»Hitra pomoč pomeni dvojno pomoč«

Janša je ob obisku prizadetih krajev poudaril, da so izkušnje iz preteklih naravnih nesreč pokazale, kako pomembna je hitrost odziva. Po njegovih besedah se je Slovenija iz zadnjih ujm naučila, da takrat, ko se pomaga hitro, pomoč šteje dvojno.

Posebej se je zahvalil gasilcem, civilni zaščiti, prostovoljcem, sosedom in sorodnikom, ki so prizadetim priskočili na pomoč že v prvih urah po neurju. Prav hiter odziv ljudi na terenu je marsikje preprečil še hujše posledice.

Narava je znova pokazala svojo moč, toda tokrat naj bi država po napovedih ukrepala hitreje in z manj birokratskimi zapleti.

Komenda med najbolj prizadetimi

Najhuje je bilo v Komendi in nekaterih okoliških krajih, kjer je silovit veter odkrival strehe, voda je zalivala objekte, poškodovana so bila gospodarska poslopja, veliko škode pa je nastalo tudi na kmetijskih površinah. Poškodovane so bile stanovanjske hiše, poslovni objekti, kmetijski objekti in infrastruktura. Mnogi prebivalci so se čez noč znašli pred vprašanjem, kako zaščititi dom, kako preprečiti dodatno zamakanje in kako čim prej začeti sanacijo. Ob takšnih prizorih ljudem največ pomeni jasen odgovor: kaj lahko naredijo takoj in kaj bo storila država.

Prvi ukrep: nujna dela se lahko začnejo takoj

Eden najpomembnejših ukrepov je, da se lahko nujna dela za preprečitev nadaljnje škode začnejo takoj. Prizadetim tako ni treba čakati na zapletene postopke, kadar gre za zaščito objektov, začasna popravila, preprečevanje zamakanja ali druga dela, ki so nujna, da škoda ne bi bila še večja.

To je za številne lastnike hiš, kmetijskih objektov in gospodarskih poslopij ključna informacija. Ko voda vdira v objekt ali ko poškodovana streha grozi z dodatno škodo, štejejo ure, ne obrazci.

Posebna svetovalna mesta na upravnih enotah

Vlada je napovedala tudi vzpostavitev posebnih svetovalnih mest na pristojnih upravnih enotah. Tam bodo prizadeti lahko dobili pomoč pri postopkih, vlogah in dokumentaciji za sanacijo poškodovanih objektov. Ta ukrep naj bi ljudem olajšal pot skozi birokracijo, saj se po naravnih nesrečah pogosto zatakne prav pri papirjih, dokazilih, vlogah in razlagi pravil. Tokrat naj bi država ljudem pri tem stopila naproti.

Sanacija brez gradbenega dovoljenja

Pomembna novost je tudi možnost sanacije poškodovanih stanovanjskih hiš, kmetijskih in pomožnih objektov brez pridobivanja gradbenega dovoljenja. To naj bi veljalo tudi za sanacijo huje poškodovanih objektov. V praksi to pomeni, da bodo lahko prizadeti hitreje začeli z obnovo in ne bodo izgubljali dragocenega časa v postopkih, ki bi sicer sanacijo lahko zavlekli za tedne ali celo mesece.

Ministri morajo pripraviti konkretne rešitve

Vlada se je s posledicami neurja seznanila že na seji in pristojnim ministrom naložila pripravo konkretnih rešitev. Cilj je pospešiti celotno pot od ugotavljanja in ocenjevanja škode do izplačila pomoči. To je tudi največje pričakovanje ljudi na terenu. Številni so namreč po preteklih ujmah opozarjali, da so obljube pogosto prišle hitro, denar pa precej pozneje. Tokrat bodo prizadeti uspešnost ukrepov merili predvsem po tem, kdaj bo pomoč dejansko vidna na njihovih računih.

Ljudje si zapomnijo hitrost pomoči

Po vsaki naravni nesreči se pokaže isto: ljudje si ne zapomnijo samo velikih besed, ampak predvsem to, kdo jim je pomagal takrat, ko so pomoč najbolj potrebovali. Gasilci, civilna zaščita in prostovoljci so svoje delo opravili takoj. Zdaj je na vrsti država. Prvi ukrepi kažejo, da želi vlada postopke pospešiti in zmanjšati birokratske ovire.

Za prizadete pa bo ključno predvsem eno: da se napovedi čim prej spremenijo v konkretno pomoč.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA