Zakaj je Slovenija še vedno brez ključnih predstavnikov treh pomembnih institucij? Govorimo o guvernerju banke Slovenije, direktorju UMAR-ja in varuhu človekovih pravic. Gre za kadrovsko stisko ali za dejansko preigravanje politike in spletk?
Če so ključne institucije brez vodstva, to seveda pomeni slabše upravljanje, počasnejše odločitve, in večjo politično negotovost – to lahko morda zveni kot “majhna stvar”, ampak za stabilno delovanje države je to izrednega pomena.
Sistem imenovanja v Sloveniji za te funkcije zahteva kompromis med predsednikom države in koalicijo oziroma predsednikom vlade; kadar tega ni, se proces imenovanja vodilnih kadrov zamika. Ekipa, ki vodi funkcijo le začasno, lahko opravi delo, a nima “polnega” mandata ali zaupanja, kar lahko pomeni manjši vpliv ali – vsaj v očeh javnosti – manj kredibilnosti.
Mandat prejšnjega guvernerja je potekel 8. januarja 2025. Do danes ni bil izvoljen nadomestni guverner, saj kandidati, ki jih je predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar, niso dobili zadostne podpore v Državnem zboru oz. niso prejeli podpore vlade. Minilo bo torej skorajda eno leto odkar je Slovenija brez guverjerja banke. Se vam zdi to iz vidika financ in odgovornega vodenja države normalno? V času brez izvoljenega guvernerja funkcijo opravlja namestnik – vendar brez vseh polnih pooblastil (npr. v smislu glasovanja v Evropska centralna banka ali usmerjanja politik). Glavni nasprotniki postavitve novega guvernerja so namreč politične stranke koalicije, ki ne najdejo soglasja glede kandidata, ki zahteva široko podporo (večino glasov v parlamentu), kar je lahko paradoksalno, saj ima Golobova vlada največjo večino v zgodovini samostojene Slovenije. – Revija Reporter+3Siol+3Siol+3
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) že dlje časa vodi vršilka dolžnosti, ker javnih razpisov za direktorja ni mogoče uspešno zaključiti – prijav je malo, nekateri kandidati odstopijo, pogoji so zaželeni visoki. To pomeni, da urad deluje z začasnim vodenjem, kar lahko vpliva na jasnost in stabilnost vodenja. – Forbes Slovenija+1
Mandat prejšnjega varuha človekovih pravic se je iztekel februarja 2025, novi varuh pa še ni izvoljen, saj kandidati niso prejeli politične podpore v parlamentu. Potreba po 60–tih glasovih v Državnem zboru pomeni, da brez širšega sodelovanja strank težko pride do imenovanja.
Slovenska demokratska stranka je zapisala: “Slovenija še vedno nima vodstva treh ključnih institucij – takih, brez katerih bi vsaka odgovorna vlada že prižgala rdeči alarm – NI guvernerja Banke Slovenije, NI direktorja UMAR-ja, NI varuha človekovih pravic. Kljub temu vlada mirno sprejema proračun in govori o »stabilnosti« ter »odgovornosti«. Brez teh institucij ni nadzora, ni ravnotežja in ni zaupanja.”
Se strinjate z njihovim zapisom?
Notranjska.si