Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah.
Pregled podatkov kaže, da nas je bilo v Sloveniji v letu 2023 nekoliko manj, postali smo še malo starejši, bolj delovno aktivni, a manj izobraženi. Ob tem smo nekoliko shujšali, bili manj bolniško odsotni in se malo več posluževali pomoči na domu. Zabeležil smo večjo odzivnost in udeležbo v državnih presejalnih programih ter nižjo pojavnost klopnega meningoencefalitisa. Na splošno je bilo kazalnikov, ki so se izboljšali, več kot tistih, ki so se poslabšali.
Povečalo se je število prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni (za 1,2 %). Število prejemnikov zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravil proti strjevanju krvi sta se povečala za 0,1 % in 0,3 % in tako ostala skoraj enaka vrednostim iz prejšnje objave. Število prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj se je prav tako rahlo povečalo za 0,3 %.
Veliko kazalnikov kaže na izboljšanje zdravja
Po devetih letih stalnega naraščanja bolniške odsotnosti, smo v letu 2023 zabeležili padec za dobrih 12 %, in sicer s 21,6 dni na 19 dni nezmožnosti za delo. Sicer pa se je število dni nezmožnosti za delo na zaposlenega v primerjavi z letom 2016, ko smo prvič objavili kazalnike na ravni občin, v povprečju zvišalo s 13 na 19 dni. Bolniška odsotnost je v bila letu 2023 v 131 občinah nad slovenskim povprečjem (v letu 2022 je bilo takšnih 134 občin), pri čemer se je stanje izboljšalo v kar 173 občinah.
Že deveto leto zapored beležimo pozitivni trend zmanjševanja stopnje poškodovanih v transportnih nezgodah, ki se je v letu 2023 izboljšala za skoraj 6 %. Prav tako se je za 1,3 % zmanjšal delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji. Ob tem pa je delež bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu, ostal nespremenjen.
Nadaljuje se trend zmanjševanja števila primerov hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, ki so se zmanjšali za dodatnih 14,5 % v primerjavi s prejšnjo objavo.
Beležimo tudi manj primerov hospitalizacij zaradi možganskih (za 1,7 %) in srčnih kapi (za 2,4 %). Za skoraj 2 % je manj zlomov kolka pri starejših osebah. Opazno se je zmanjšalo število okužb s klopnim meningoencefalitisom (za dobrih 17 %).
V letu 2023 se je po presežni umrljivosti zaradi covida-19 v prejšnjih letih, nadaljeval trend zmanjšanja umrljivosti prebivalcev prikazanih po občinah stalnega bivališča, ki se je zmanjšala za 1 %. To se odraža tudi pri posameznih vzrokih umrljivosti, predvsem na račun zmanjšane umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, rakavih obolenj in samomorov.
Nekateri kazalniki kažejo na slabše zdravje
Povečalo se je število prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni (za 1,2 %). Število prejemnikov zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravil proti strjevanju krvi sta se povečala za 0,1 % in 0,3 % in tako ostala skoraj enaka vrednostim iz prejšnje objave. Število prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj se je prav tako rahlo povečalo za 0,3 %.
Za 2,7 % se je povečalo število prejemnikov pomoči na domu.
Stopnje novih primerov raka so v letu 2023 nekoliko zrasle (za 0,7 %), predvsem na račun raka dojk.
Udeležba v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka se je znatno izboljšala; Udeležba žensk v presejalnem programu ZORA je po opaznem padcu pred nekaj leti ponovno narasla in je v letu 2023 znašala 74,5 %, kar je za dobrih 4 % več kot v prejšnjem letu. Prav tako se je za skoraj 3 % povečala odzivnost v Program Svit, ki je v letu 2023 dosegla 65,3 %.
Več o tem si lahko preberete na povezavi: https://obcine.nijz.si/vsebine/obvestila/zdravje-v-obcini-2025-novi-podatki-o-zdravju-prebivalcev-slovenskih-obcin-219/
