“Potrebno je samo pogledati dejstva, gospodarske rezultate te vlade v času največje krize. Potem mislim, da izbira za nikogar ni težka. Vseskozi so nas prepričevali, kako se v Sloveniji ne da in česa se ne da … Ta vlada pa je v dveh letih dokazala, da lahko s to dinamiko gospodarske rasti zelo hitro dosežemo najrazvitejše članice EU, če bomo še naprej sprejemali pravilne ukrepe, predvsem pa, če bomo javni denar namenjali za prave projekte, torej za konkretno gradnjo infrastrukture, domov za starejše, bolnišnice, ne pa za nekoristne študije o tem, koliko spolov obstaja v Sloveniji ipd.,” je prepričan ekonomist Lahovnik.
Več ekonomistov smo povprašali, kako po dveh letih vlade Janeza Janše vidijo njeno delo, kako ocenjujejo kondicijo gospodarstva in kakšne so njihove napovedi za prihodnost. Zanimalo nas je tudi, kakšno vlado Slovenija potrebuje v prihajajočih letih, da bo kos izzivom, ki jih prinašajo težki, krizni časi. Kot prvi je svoje mnenje podal ekonomist Matej Lahovnik: “Tri bonitetne hiše Standard&Poor, Fitch in DBRS, so v koronakrizi večkrat potrdile boniteto Slovenije. Moody jo je oktobra 2020 celo zvišal. Slovenija se je v tem mandatu dvakrat zadolžila po negativni obrestni meri, kar pomeni, da so nam upniki plačali za to, da hranimo njihov denar,” je jasen Lahovnik.
BDP je bil lani realno 8,1 %, nominalno pa več kot 11 %. Brezposelnost je rekordno nizka in v Sloveniji se podjetja soočajo s težavo dobiti zaposlene. Tej vladi je dejansko uspelo dokazati, da je tudi v času največje krize mogoče dosegati odlične gospodarske rezultate. “Če želimo, da se ta trend nadaljuje, je potrebno nadaljevati z ukrepi, ki jih je zastavila že ta vlada. Pomembna je razbremenitev plač, pri čemer je že sprejela prvi zakon o dohodnini, ki to omogoča.” Potrebno je nadaljevati s strukturnimi reformami, na kar nas tudi opozarja OECD. In s takšno dinamiko bomo dosegli povprečje EU v naslednjem mandatu. Samo v zadnjem četrtletju lanskega leta smo imeli dvakrat višjo rast kot sosednje države v EU, s katerimi se radi primerjamo. Govora je o Avstriji, Nemčiji, Italiji. S takšnim tempom, dinamiko, bomo v naslednjem mandatu dosegli povprečno razvitost EU, trenutno pa smo na 90 %.
Če pa bo prišla kakšna druga vlada, ki bo eksperimentirala in bo ponovno namesto konkretnih projektov naročala študije, analize, bomo ponovno država, kot smo bili pred mandatom te vlade, ko smo imeli množico inštitutov, ki so delali drage študije, nismo pa gradili domov za starejše, bolnišnic itd. Potrebno je samo pogledati dejstva, gospodarske rezultate te vlade v času največje krize. “Potem mislim, da izbira za nikogar ni težka. Vseskozi so nas prepričevali, kako se v Sloveniji ne da, česa se ne da. Ta vlada pa je v dveh letih dokazala, da lahko s to dinamiko gospodarske rasti zelo hitro dosežemo najrazvitejše članice EU, če bomo še naprej sprejemali pravilne ukrepe, in predvsem, če bomo javni denar namenjali za prave projekte, torej za konkretno gradnjo infrastrukture, domov za starejše, bolnišnice, ne pa za nekoristne študije o tem, koliko spolov obstaja v Sloveniji ipd.”
Ta vlada je slišala podjetništvo, slednje pa je temelj za razvoj države
Svojo izjavo je podal tudi podjetnik in direktor podjetja Rihter Janez Rihter: “Želim si podobno oziroma čim bolj enako vlado, kot je ta. Načeloma sem izredno zadovoljen z dejavnostjo te vlade. Mislim, da so vse stvari, ki so bile doslej narejene, narejene v pravo smer. Vlada je začela poslušati podjetništvo, to pa je osnova za vsakršen razvoj države.” Če podjetništvo ni močno, potem vsi ostali subjekti v državi ne morejo delovati, ker ni denarja. Vlada pa na tem področju dela odlično, ker ima sorazmerja zavedena v dolgoročnih programih in zadeve tudi izvaja. Nekdanji finančni minister Janez Šuštaršič: “Vlada je v glavnem delovala uspešno in bi bilo povsem v redu, če bi bilo tako naprej. So pa seveda vedno določene stvari, okoli katerih se je mogoče pogovarjati, ali so bile v redu ali ne.” V prihodnje bo zagotovo potrebno posvetiti veliko pozornosti področju energetike.
Potreben je nek nov premislek o strategiji z ozirom na to, kar se dogaja s cenami, oskrbo, Ukrajino itd. Ključno je premisliti zadeve glede virov in vizije. Potrebno pa bo tudi začeti zmanjševati proračunski primanjkljaj. Direktor elektroenergetskega podjetja Borzen Martin Bratanič: “Ta vlada je v svojem zelo kratkem mandatu izredno stabilizirala zaupanje gospodarstva v vlado.” Pri gospodarstvenikih je mogoče zelo močno občutiti njihov nov zagon. Tega se ne vidi le pri obnovljivih virih energije, kjer tako gospodarske družbe kot tudi zasebniki iščejo kanale, kako bi postajali in obstajali samooskrbni, ampak tudi s pripravljenostjo, da investirajo v obnovljive vire energije ne glede na višino subvencije. Zavedanje v obnovljive vire energije in zeleni prehod se vseskozi veča in tudi Borzen si želi v nadaljevanju bistveno prispevati k temu predvsem na način, da si bo v okviru svojih pristojnosti, pooblastil in izvajanja nalog, kot edino in nevtralno podjetje v državi, ki je v 100-odstotni državni lasti.
Jedrska energija je ključna prehodna rešitev, bolj dolgoročna pa vodikova tehnologija
Le-ta izvaja gospodarske javne službe kot operater trga in center podpor za ustanovitev t. i. finančnega sklada za energetiko, kjer bi določena sredstva investirali v kakovostne projekte, za obnovljive vire energije, predvsem v podjetja in s podjetji, ki so v 10-odstotni ali pretežni lasti države. Tako bi nedvomno pospešili vlaganje v obnovljive vire energije, povečali bi absorpcijske sposobnosti, s čimer pa bi pridobili nova finančna sredstva za nove zelene projekte. Je pa v tem trenutku, na tej razvojni stopnji jedrska energija zagotovo tista, ki v pasu zagotavlja nemoteno proizvodnjo električne energije ne glede na to, ali sonce sije, veter piha in neodvisno od vodostaja. “Sam pa menim, da je bilo izjemno veliko napora že vloženega v vodikovo tehnologijo.” Ta bi lahko predstavljala odličen most sodelovanja med različnimi deležniki (proizvajalci, trgovci, nevladniki, razvojniki in slehernimi ljudmi itd.), predvsem pa je to ena najvarnejših, čistih in trajnostnih oblik energije.
Svoj pogled na tovrstno tematiko je podal tudi ekonomist Sašo Polanec: “Obdobje zadnjih dveh let vidim kot relativno uspešno še posebej v primerjavi z veliko gospodarsko krizo 2008/2009. Protikoronski paketi so v veliki meri predstavljali ustrezen odgovor na specifične izzive, ki so jih povzročila zapiranja gospodarstva.” V ospredje bi postavil ukrepe, s katerimi so se zavarovala delovna mesta in podjetniška aktivnost – od subvencioniranja čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa do subvencioniranja podjetniških prispevkov in turističnih bonov. V predhodni krizi smo beležili velik upad gospodarske aktivnosti, ki ji je sledil upad zaposlenosti. Tokrat je bila povezava med gospodarsko aktivnostjo in zaposlenostjo – s pomočjo ukrepov – prekinjena. V zadnjih dveh letih se je zaradi objektivnih okoliščin v veliki meri zanemarjal del zdravstva, nepovezan s covidom-19.
Povečajmo število vpisnih mest na medicinski fakulteti!
“Menim, da je sedaj potrebno povečati obseg zdravstvenih storitev, kar je primarno mogoče predvsem s povečevanjem proračuna, namenjenega za zdravstvo.” Proračun, ki ga namenjamo za zdravstvo, je treba povečati na približno 10 % BDP, kolikor ga namenjajo bolj razvite države v EU. Med osrednje ukrepe na področju zdravstva je povečanje števila vpisnih mest na medicinski fakulteti, obenem pa je treba povečati privlačnost splošnega zdravstva – tako s finančnega vidika kot tudi z vidika kakovosti študija. Cene zdravstvenih storitev niso določene stroškovno – model določanja cen bi morali spremeniti.
Dopolnilne zdravstvene zavarovalnice bi morale biti vključene v določanje cen zdravstvenih storitev, vsaj tako da bi lahko podajale mnenja, na katera bi se moral ZZZS odzvati. “V času korone so se zanemarjale tudi raziskave in razvoj, ki so ključno gonilo gospodarskih politik in ob ustreznih spodbudah tudi ključno za doseganje vzdržnosti – npr. okoljskih ciljev.” Tudi za to področje je treba povečati obseg izdatkov z 2,3 % na več kot 3 %. Številne države že presegajo delež 3 %, Slovenija pa navkljub v preteklosti danim zavezam tega cilja ne dosega. Enega od ključnih ukrepov, s katerim bi močno prispevali k povečanju raziskovalnega outputa, je financiranje doktorskih programov, ki že sedaj generirajo številne bazične in aplikativne raziskave, a v manjšem obsegu, kot bi jih lahko z obsežnejšimi sredstvi.
Vlada je s premišljenimi, konkretnimi in odločnimi ukrepi pomagala tako gospodarstvu kot prebivalstvu
Kot zadnji pa je komentar za naš medij podal predsednik uprave Elektro Ljubljana Aleksander Zupančič: “Vlada Republike Slovenije je v zadnjih dveh letih s premišljenimi, konkretnimi in odločnimi ukrepi učinkovito pomagala tako gospodarstvu kot tudi prebivalstvu prebroditi težko obdobje koronske krize. Vojna v Ukrajini nas je žal pahnila iz ene krize v drugo, zato si tudi v prihodnjem obdobju lahko samo želimo takšnega posluha in konkretnih dejanj Vlade Republike Slovenije.”
Uredništvo
