Škof Peter Štumpf je včeraj na družabnem omrežju Facebook objavil naslednji zapis:

 

A da bi gospa Pivec naj odstopila?

foto: facebook

Potem bi morali odstopiti takorekoč vsi, ki jih poznamo iz zgodovine ali pa iz današnjih dni in sedaj krojijo naše življenje. Po skoraj vseh slovenskih gostilnah, ki kaj veljajo, visijo na stenah fotografije in drugi spomini na maršala, bivše in sedanje predsednike, druge veljake, ki so tam z velikim spremstvom uživali v tamkajšnji kulinariki. Pri tem so seveda prav mediji na račun takšnih kulinaričnih obiskov z naklonjenim poročanjem tem gostilnam napravili veliko promocijo. Ljudje gredo tja tudi zaradi slovesa imenitnih gostov.

Kdo je plačal vso to kulinariko, oziroma še plačuje? Kje je meja med službenimi in privatnimi kosili? Je ni. Lahko so te reči določene z zakoni ali protokoli, vendar jih je mogoče razumeti in razlagati, pa tudi izvajati, na nešteto načinov. Te reči so raztegljive kot “frajtonarca”: ko jo potegneš nazven, zapoje dugače, kot pa navznoter.

Tako tudi v primeru gospe Pivčeve javnost sedaj igra drugačno muziko kot pa pri mnogih drugih podobnih primerih.

Če bi se KPK lotila preverjanja računov po vseh znanih slovenskih gostilnah, bi imela dela za veliko časa.

Tragikomičnost zgodbe gospe Pivčeve je v tem, da si upa precej po moško zaviti v gostilno in s tem je moškim očitno odvzela primat za šankom.

Tisti pa ki za šankom kaj veljajo, se tudi pred damami radi postavijo: “Jaz plačam rundo”. Če je to storila gospe Pivčevi kaka občina, je pač tokrat plačala dami in ne moškemu.

Pa smo pri davkoplačevalcih. V Sloveniji so davki vedno težava, ko gre za naše in vaše. Ko gre za naše, ni težav, tudi če je kaj narobe, ko pa gre za vaše, pa je vse narobe, tudi če mogoče ni nič narobe.

Primer gospe Pivčeve razkriva, kako pri nas različno merimo vatle. Različno pa jih merimo zato, ker bi radi pri sebi prikrili prav to, kar očitamo gospe Pivčevi: korupcijo.

Od banksterstva bank do varjenja sosedove ograje za “gajbo piva” – vse to je korupcija.

Lahko pa vse to ni korupcija, če nekdo z veljavo in močjo tako reče in odloči.
Odvisno, kakšne namene ima pri vsem tem.”

Zapis, ki mu ni mogoče oporekati.

Uredništvo