“Pri vsem tem cirkusu, ki sicer pripravlja pot novemu zakonu o RTVS, gre zgolj za to, da bi se znebili štirih, petih “motečih ljudi” v javni hiši. Komunisti so vedno hoteli 100 odstotkov ali pa nič. Ali ste vsi naši ali pa niste naši. In tu gredo stvari po isti logiki. In prav o tem govori ta hujskaški Štefančičev besednjak,” meni glede histerije okoli Studia City novinar Vinko Vasle. Odgovorni urednik Siola Peter Jančič pa: “Obstajata samo dve možnosti: ali se vodstvo odreče vodenju javnega zavoda in to prepusti reviji Mladina ter gospodu Golobu neposredno, ali pa naredi to, kar je sedaj naredilo.”
Kot kaže, se je tranzicijski medijsko-politični aparat odločil, da bo iz novinarja RTV Slovenija Marcela Štefančiča naredil “žrtveno jagnje”, čeprav človeku prej pomisli na “volka v ovčji preobleki”. Tako bodo lažje upravičili uvedbo novega zakona o RTVS. “Križanje” Štefančiča bo dalo moralno pravico za takšno ravnanje. Vse skupaj se je začelo na javni tribuni o razmerah na RTVS, ko je Štefančič v revolucionarnem zanosu rohnel kot kakšen dražgoški gromovnik: “Jebeno več nas je kot njih. Njih je samo ene par. In vemo točno, kateri so.” Vsakomur, ki je slišal te besede in pozna kontekst, v katerem so bile izrečene, je jasno, da gre za arogantno grožnjo, katere namen je ustrahovati vse, ki ne mislijo “tako kot oni”. Namen jih je paralizirati s strahom. Gre za tipično revolucionarno logiko, ki z grožnjami in nasiljem doseže popolno podrejenost in “eliminacijo” vseh motečih elementov.
In to si drznejo v inštituciji javnega značaja, ki je odlično podmazana z davkoplačevalskim denarjem. Še bolj absurdno pa je prepričanje, da je neka oddaja doživljenjska novinarjeva pravica v slogu doživljenjske Titove pravice do oblasti. Gre za totalitarni mišljenjski vzorec, za čistokrvno mentalno kontinuiteto preživetega družbenopolitičnega sistema. In sedaj pripadniki “civilne družbe” zaganjajo vik in krik: “Studia City, kakršen je bil, ne bo več. Na RTV SLO se boj za integriteto in neodvisnost nadaljuje. Danes smo vsi Studio City, danes sem tudi jaz Marcel.” Edini namen tega kravala pa je vrnitev RTVS v zatečeno stanje izpred dveh let tudi s pomočjo novega zakona, ki ga obljublja elektro oligarh Robert Golob. Vse skupaj je utiranje poti ravnanjem bodoče vlade na področju medijske zakonodaje.
V ozadju ni nikakršna pluralizacija, ampak zgolj stremljenje k popolni oblasti in popolnem nadzoru, kar se hinavsko pripisuje nekomu drugemu. Tranzicijska klika, ki vpliva na pretežni del medijev, si to očitno lahko privošči. Za mnenje smo povprašali dva izvrstna poznavalca medijskih razmer – novinarja Vinka Vasleta in urednika spletnega portala Siol Petra Jančiča. Vasle je kot vedno neposreden: “To okoli Studia City je takšna norost, da nimam komentarja. Nemogoče je, da ne naženejo urednice, ki reče, da “če pade Marcel, pade Studio City, in da če pade Studio City, pade RTVS”. Pa res ne vem, kaj je lahko še večja norost?! Res nimam komentarja, ampak samo debelo gledam. Sploh mi ni jasno, kako je kaj takšnega sploh mogoče.” Zadeve so jasne: Štefančiču je potekla pogodba, ki pa ni bila podaljšana.
Studi City je “zasebni vrtiček” stranke Levica
Kot direktor na Radiu je imel Vasle vrsto takšnih primerov, čemur so botrovali različni razlogi, denimo nekakovostno delo ali pomanjkanje denarja idr. A dokler večina kadrov javne hiše na to pristaja, je takšna situacija nekaj povsem normalnega. Ko so Štefančiču odpovedali pogodbo (v kateri razlogi za odpoved niso nujno navedeni, bi pa bilo v njegovem primeru potrebno zapisati, da je odpoved podana “iz krivdnih razlogov” – zaradi njegovega sovražnega govora in hujskanja, skupaj z njim pa bi morala odpoved prejeti tudi urednica Kotnikova, ker to ves čas podpira). “In kaj potem, če je bilo zbranih 40 tisoč podpisov za obstanek oddaje? To ni noben dejavnik. To je tako, kot če bi nekdo zagrešil neko kriminalno dejanje, potem pa se najde skupina ljudi, denimo nevladnikov, ki se loti zbiranja 40 tisoč podpisov, ker “gre za njihovega človeka in se ga ne sme zapreti ter obsoditi”. Gre za popolno norost.”
Ali vodstvo RTVS ukrepa ali pa vodenje enostavno prepusti Mladini in neposredno Golobu
Odgovorni urednik Siola Peter Jančič: “Popolnoma nesporno in jasno je, da gre za zunanji politični pritisk na uredništvo RTVS. Štefančič je voditelj, ki je sicer tudi član nadzornega sveta revije Mladina, izrazito leve revije, in je tudi njen novinar. V času predvolilne kampanje pa je javno pozival k nespoštovanju vodstva Zavoda in njihovih odločitev, v korist nekega kandidata – Roberta Goloba.” Po njegovem je šlo za nezaslišano ravnanje in normalna reakcija popolnoma vsakega javnega medija, ki skuša biti pošten in nepristranski, je, da ukrepa proti voditelju in z njim prekine sodelovanje.
Po mnenju Jančiča sta na voljo torej samo dve možnosti: ali se vodstvo odreče vodenju javnega zavoda in ga prepusti reviji Mladina ter neposredno gospodu Golobu ali pa naredi, kar je naredilo sedaj. Protesti, ki smo jim priča, pa kažejo na poskus vplivanja na uredništvo, da bi ravnalo v korist zmagovalca volitev – Goloba, pri čemer sodelujejo NVO-ji, za katere vemo, da delajo zanj. To je tipičen primer pritiska, da bi RTVS ravnal politično pristransko, nepošteno. Gre za popolnoma neliberalno ravnanje, na katerega bi morala biti javnost pozorna in nasprotuje temeljnim načelom liberalne zahodne družbe oz. demokracije. Gre za vračanje v neko socialistično preteklost.
Uredništvo
