Nizozemski najstniki pogosto poročajo o visoki dostopnosti konoplje – kljub temu, da zakon zahteva starost 18 let za vstop v coffeeshope in prepoved prodaje mladoletnim. – turn0search1. Starost prve uporabe je zato nizka; na primer v Reddit razpravi je navedeno, da je povprečna starost prve uporabe konoplje na Nizozemskem okoli 15 let – kar kaže na dejanski dostop mladih do konoplje.
Leta 2011 je približno 19 % dečkov in 14 % deklet že poskusilo konopljo. Strokovnjaki pa sicer poudarjajo, da siti tolerančnega okolja najstniki izgubljajo “privlačnost prepovedanega” – kar lahko zmanjša motivacijo za uporabo, ni pa seveda to nujno. Raziskava med državami je pokazala, da stopnja uporabe konoplje med najstniki v Nizozemski ni bistveno višja kot v državah s strožjim pristopom, kot so ZDA in Kanada.
Zakaj je konoplja med najstniki lahko nevarna?
Pri najstnikih so možgani še “v gradnji”, kar se dogaja vse do 25. leta. THC posega v endokanabinoidni sistem (CB1), ki uravnava učenje, spomin, nagrajevanje in razpoloženje —zato so učinki uporabe močnejši kot pri odraslih in nosijo posledice. Najstniki se tako lahko soočajo s:
-
slabšim spominom in oteženo pozornostjo, s s počasnejšo reakcijo in slabšim učenjem ter oteženo zmožnost vožnje
-
motnjami koordinacije, anksioznostjo oz. paniko pri višjih odmerkih;
-
slabšim spancem (čeprav lahko hitreje zaspijo, je kakovost spanca slabša).
Srednje do dolgoročna uporaba je predvsem problematična saj povzroča težave s spominom, prav tako pa obstaja večja verjetnost težav z razpoloženjem (tesnoba, depresija). Uporaba v času adolescence lahko prinese psihotična tveganja ter padce v delovnem spominu in izvršilnih funkcijah. Odvisnost od marihuane je mogoča, predvsem pri tistih, ki z uporabo začnejo v adolescenci, saj jo razvije približno 1 od 6 uporabnikov (pri odraslih približno 1 od 10). Najbolj nevarno je torej, da nekdo z redno uporabe konoplje prične pred 16.–17. letom, in da nosi družinsko obremenjenost s psihozami/duševnimi motnjami, ali pa da marihuano uživa v kombinaciji z alkoholom in drugimi drogami.
Ne glede na to pa nizozemski sistem uči, da kljub temu, da je bila prodaja majhnih količin konoplje v coffeeshopih dovoljena, so najstniki še vedno lahko dostopali do nje skozi zadnja vrata, pridelava konoplje pa je kljub temu ostala nezakonita. Raziskava inštituta za duševno zdravje (Trimbos Institute) je pokazala, da je bila konoplja, prodajana preko neformalnih kanalov, kontaminirana z bakterijami, pesticidi in celo svincem.
Aprila 2025 se je v desetih nizozemskih mestih začel pilotni program, v okviru katerega morajo coffeeshopi prodajati ekskluzivno konopljo, pridelano pri licenciranih proizvajalcih. Namen je zagotoviti kakovost, zmanjšati kriminal, izboljšati varnost in premagati pravno politično neskladje. Regulirana dobava je torej učinkovito naslovila varnostne skrbi proizvoda. Nekatere nizozemske občine so tudi omejile dostop za tuje obiskovalce coffeeshopov — da bi zmanjšali kriminal in negativen vpliv množičnega turizma.