Razvpita stavba na Litijski cesti 51 v Ljubljani, ki je davkoplačevalce stala 7,7 milijona evrov, je znova v središču pozornosti. Minister za pravosodje Mihael Zupančič si je z ekipo Ministrstva za pravosodje ogledal objekt, ki je v preteklih letih postal simbol enega najbolj spornih državnih nepremičninskih nakupov.

KPK je pri nakupu Litijske zaznala korupcijska tveganja in postopek opisala kot nepregleden, premalo skrben oziroma negospodaren. Dnevnik je poročal, da je ministrstvo za stavbo plačalo 7,7 milijona evrov, kasnejša cenitev pa je vrednost ob sklenitvi pogodbe ocenila na šest milijonov evrov. Delo je že leta 2025 pisalo, da je prostorska stiska sodišč dolgoletna težava in da stavba na Litijski za sodstvo ni sprejemljiva.

»Z ekipo Ministrstva za pravosodje sem si ogledal stavbo na Litijski cesti 51, ki nas je davkoplačevalce stala 7,7 milijona evrov. Ocenite sami,« je zapisal Zupančič.

Njegove besede so kratke, a povedo veliko. Po več kot dveh letih od nakupa se namreč javnost še vedno sprašuje, kaj je država za ta denar pravzaprav dobila. Stavba, ki naj bi bila kupljena za potrebe pravosodja, ni postala rešitev za prostorsko stisko sodišč. Namesto tega je postala politična in finančna afera, ki je sprožila revizije, preiskave, politične posledice in številna vprašanja o ravnanju z javnim denarjem.

Primer Litijska 51 je še posebej občutljiv zato, ker gre za področje, kjer bi morala država pokazati največjo mero odgovornosti: za pravosodje, javna sredstva in zaupanje ljudi v institucije. Davkoplačevalci so plačali milijone, sodstvo pa še vedno čaka na ustrezno rešitev.

Zupančič je ob ogledu stavbe napovedal, da na ministrstvu ne nameravajo ostati pri ugotavljanju stanja, ampak so že začeli iskati rešitve za novo sodno stavbo, ki jo slovensko sodstvo dejansko potrebuje. To pomeni, da bo morala država po aferi Litijska znova odpreti vprašanje, kako zagotoviti primerne prostore za sodišča, hkrati pa preprečiti, da bi se podobni nakupi še kdaj ponovili.

Afera Litijska je v preteklosti že pokazala, kako nevarna je kombinacija nepreglednih postopkov, politične odgovornosti brez jasnih odgovorov in milijonskih odločitev, sprejetih brez zadostne skrbnosti. Prav zato bo javnost od nove ekipe na ministrstvu pričakovala predvsem eno: transparentnost.

Ključno vprašanje zdaj ni več samo, kdo je odgovoren za nakup, ampak tudi, kaj bo država s stavbo naredila. Bo objekt uporaben za kakšno drugo državno funkcijo? Bo potreben dodaten denar? Ali pa bo Litijska 51 ostala opomin, kako drago lahko državo stane slabo načrtovanje?

Zupančičevo sporočilo je zato mogoče razumeti kot začetek nove faze: najprej realen pogled na to, kaj je bilo kupljeno, nato pa iskanje dejanske rešitve za sodstvo. Po aferi, ki je pretresla politiko in pravosodno ministrstvo, bo morala država dokazati, da zna z javnim denarjem ravnati odgovorneje.  Litijska 51 tako ostaja več kot le stavba. Postala je simbol vprašanja, ki ga imajo pravico postaviti vsi davkoplačevalci: kaj smo kupili za 7,7 milijona evrov?

P.N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA