6. junija 2023, kar 23 let po zavrnitvi Prešernove nagrade s strani Svetlane Makarovič, je ministrstvo za kulturo izplačalo Makarovičevi vsoto 8346 evrov. Za tovrstna izplačila po zakonu velja pet letni absolutni zastaralni rok, ki bi potekel že pred osemnajstimi leti, tudi če se Svetlana Makarovič nagradi ne bi odpovedala. A se je in zato pravna podlaga za izplačilo ni obstajala.

Poslanec mag. Branko Grims je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z izplačilom 8346 evrov Svetlani Makarovič.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Po javno dosegljivih podatkih je bila Svetlani Makarovič leta 2000 dodeljena Prešernova nagrada za življenjsko delo. Nagrado je takoj in v celoti zavrnila. Sprva brez obrazložitve. Obrazložitev je posredovala šele naknadno in predstavila javnosti.

Svetlani Makarovič bi, glede na navedene javno dosegljive podatke, zakonito lahko izplačali nagrado le, če bi v kasnejšem obdobju celoten postopek razpisa in podelitve ponovili, ji na novo podelili Prešernovo nagrado in bi jo ona sprejela. Nič od tega se ni zgodilo.

Dne 16. junija 2023, torej kar 23 let po zavrnitvi Prešernove nagrade s strani Svetlane Makarovič, je ministrstvo za kulturo, ki ga vodi ministrica  Asta Vrečko, izplačalo Svetlani Makarovič vsoto  8346 evrov. To naj bi bil po navedbah ministrstva za kulturo denarni del leta 2000 zavrnjene Prešernove nagrade, preračunan iz tolarjev. Taka navedba je pravno brezpredmetna. Če bi hotela Svetlana Makarovič nagrado sprejeti kasneje ali jo zavrniti le v enem delu, bi to morala navesti tedaj, a tega ni storila. Še več, iz javno objavljenih izjav Svetlane Makarovič ob zavrnitvi je očitno, da je nagrado zavrnila v celoti in dokončno.

Torej v zvezi s spornim izplačilom nobeno sklicevanje na obligacijsko pravo ne pride (in to po 23 letih(!!!) v poštev, pa tudi sicer je to smešno in očitno brezpredmetno, saj iz zakona izhaja pet letni absolutni zastaralni rok za tovrstna izplačila. Ki bi torej potekel že pred kar 18 (osemnajstimi!) leti tudi, če se Svetlana Makarovič nagradi ne bi odpovedala. Pa se je in je torej vse navajanje ministrstva pravno brezpredmetno in nično. Pravna podlaga za izplačilo očitno ni obstajala. Iz tega očitno sledi, da je mnistrica Asta Vrečko odgovorna za izplačilo 8346 neki fizični osebi brez zakonite podlage.

Izplačilo iz javnih sredstev brez zakonite podlage je pravno nedopustno. Oškodovanje javnih sredstev, zloraba položaja (funkcije) in omogočanje fizični osebi neupravičeno premoženjsko korist ter malomarno delo v službi so tudi kazniva dejanja po Kazenskem zakoniku. To nedvoumno sledi vsaj iz 257. čl. KZ (Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic), 257.a čl. KZ (Oškodovanje javnih sredstev) in 258. čl KZ (Nevestno delo v službi).

Če vlada ne bo ukrepala ali bo poskušala legalizirati glede na navedena dejstva očitno nezakonito izplačilo ministrice za nazaj, to odgovornosti ministrice ne spremeni in zmanjša, pomeni le, da bo padla odgovornost za očitno nezakonito ravnanje ministrstva oziroma ministrice tudi na celotno vlado.

Vladi Republike Slovenije zato postavljam naslednja vprašanja:

1.     Ali že poteka proti ministrici Asti Vrečko preiskava zaradi suma kaznivega dejanja vsaj po 257., 257.a, in 258 členu Kazenskega zakonika?

2.     Kako bo v zvezi z navedenim, očitno nezakonitim izplačilo 8346 evrov Svetlani Makarovič, ukrepala Vlada Republike Slovenije?

 

Spletno uredništvo,

Vir: sds.si