“Navdušeni in presenečeni smo. Nismo pričakovali takšne razlike, predvsem pa ne takega rezultata,” je po razglasitvi rezultatov državnozborskih volitev navdušeno dejala podpredsednica stranke Gibanja Svoboda Marta Kos. Pijani od zmage na volitvah so bodoči koalicijski partnerji z Robertom Golobom na čelu pričeli izbirati člane vlade in sestavljati koalicijsko pogodbo, ki je med ljudmi naletela na cel kup kritik, še posebej iz vrst gospodarstva in zdravstva. Po rezultatih ankete, ki jo je za Novo24TV opravil Parsifal, je opaziti, da je stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba na račun prvih potez že začela izgubljati podporo.
Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki Gibanju Svoboda (30,4 odstotka), sledijo SDS (24,8 odstotka), NSi (8,8 odstotka), SD (5,6 odstotka), Levica (4,8 odstotka) in LMŠ (4,0 odstotke). Videti je torej, da bi bil vrstni red strank na volitvah še vedno isti, vendar pa Gibanju Svoboda podpora že pričenja nekoliko upadati. To je sicer nekoliko v nasprotju z rezultati raziskave Ninamedie, ki so nakazali, da se je prvič po 20 letih znova zgodilo, da je neka politična stranka po volitvah v anketah izrazito okrepila svoj položaj. To se je po navedbah portala 24ur nazadnje zgodilo leta 2004, ko je zmagala SDS z 29-odstotno podporo, nato pa ji je podpora v anketah nekaj mesecev naraščala do celo 37 odstotkov.
Na državnozborskih volitvah je Gibanje Svoboda prejelo 34,45 odstotka glasov in osvojilo 41 mandatov, drugouvrščena stranka SDS je prejela 23,48 odstotka glasov in 27 mandatov. Kot lahko vidimo, je Gibanje Svoboda pričelo izgubljati podporo, saj bi ji na tokratnih volitvah vprašani namenili 30,4 odstotka glasov. Stranka SDS bi svoj rezultat celo nekoliko izboljšala, saj bi prejela 24,8 odstotka glasov. Manj glasov bi med vsemi vprašanimi dobila stranka SD. Na volitvah je namreč ta prejela 6,69 odstotka glasov, kar ji je prineslo 7 mandatov.
Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev (ocena 5), bi jih največ (35,7 odstotka) podprlo Gibanje Svoboda, sledi SDS (27,5 odstotka), NSi (8,6 odstotka, SD (5,7 odstotka), Levica (4,8 odstotka) in LMŠ (4,6 odstotka).
Udeležba na volitvah bi bila manjša
Glede na rezultate ankete bi se parlamentarnih volitev, če bi bile to nedeljo, zagotovo udeležilo 65,9 odstotka anketirancev. Glede na to, da je po podatkih okrajnih volilnih komisij na voliščih v Sloveniji glasovalo 1.203.522 volivk in volivcev oziroma 70,97 odstotka vseh volilnih upravičencev, kaže, da bi bila udeležba manjša. K manjši udeležbi na volitvah, bi verjetno nekoliko botrovalo tudi nezadovoljstvo nad rezultati volitev.
Padanje podpore je mogoče pripisati nezadovoljstvu nad vsebino koalicijske pogodbe, s katero so že napovedali višje davke in nižje plače. Marsikoga pa je povsem upravičeno razjezilo to, da se je najverjetnejši novi mandatar ponorčeval iz volje ljudstva, ki je jasno in glasno povedalo, da predsednika LMŠ Marjana Šarca in predsednice stranke SAB Alenke Bratušek ne želijo več gledati v hramu demokracije. S tem, ko jima je namenil celo mesto v vladni ekipi, je dokazal, da strokovnost vendarle ne bo glavno merilo pri izbiri kadrov kot je zagotavljal, ampak strankarska pripadnost. Še posebej moteča je dodelitev obrambnega resorja Šarcu, ki je po izobrazbi igralec. Omenjeni ima le izkušnjo z metanjem puške v koruzo. Morda pa je bilo to odločilnega pomena. Kdo ve.
“Po mojem mnenju je Robert Golob z oblikovanjem koalicije zapravil priložnost, da bi se etabliral kot srednjeročni voditelj tega pola in svojo stranko srednjeročno uveljavil kot najmočnejšo. Kot prvi volilni zmagovalec v slovenski parlamentarni zgodovini po letu 1990 je imel priložnost, da bi oblikoval večinsko koalicijo s katerokoli od preostalih štirih parlamentarnih strank. Kot drugi po Miru Cerarju je imel možnost, da sestavi večinsko vlado s samo eno stranko iz istega političnega tabora. Nobene od teh zgodovinskih priložnosti ni izkoristil, ampak bo očitno povsem po nepotrebnem v vlado vzel kar štiri stranke, vključno z vsemi starimi hipotekami in zamerami dveh nekdanjih predsednikov vlade,” je glede Golobovih začetkov za Siol ocenil politični analitik Aleš Maver. Ker se je to prisilno sobivanje slabo izteklo že v Šarčevi koaliciji, po njegovo ni izključeno, da bi se vlada kljub udobni relativni večini Golobovih znašla v težavah že pred iztekom mandata. Nič čudnega, da številni opozarjajo, da ni pametno spati na lovorikah.
Demografski podatki ankete
Anketa je bila opravljena v obdobju od 16. 5. do 19. 5. 2022. Po metodi telefonskega anketiranja je bila stopnja odzivnosti 12,2 odstotka. V raziskavo je bilo zajetih 703 anketirancev, od tega 48,9 % žensk. Povprečna starost znaša 55,4 let, standardni odklon je 16.3. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (51,3 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (34,8 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (13,9 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,2 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,6 %), 22,2 % anketirancev ima poklicno šolo in 17,0 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (55,7 %), sledi mesto (27,7 %) in manjši kraj (16,6 %). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (23,7 %), sledita Podravska (16,1 %) in Savinjska (12,6 %) regija.
Uredništvo, prvotno objavljeno tukaj.
