Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ob podatku o nadaljevanju krepke rasti BDP v drugem letošnjem četrtletju opozarja na poslabšane obete za drugo polovico leta zaradi velike negotovosti, povezane z vojno v Ukrajini, energetsko oskrbo in inflacijo.
Obseg bruto domačega proizvoda Slovenije se je v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni sicer povečal za 8,2 odstotka. K temu je pripomoglo domače in tuje povpraševanje. Na rast domače potrošnje je v tem obdobju najbolj ugodno vplivala potrošnja gospodinjstev, na tuje pa storitvena menjava, pravijo na državnem statističnem uradu (Surs).
V Banki Slovenije pravijo, da gre za pričakovane številke, hkrati pa poudarjajo, da so ob nadaljevanju ruske vojaške agresije obeti bolj negotovi.
Zaupanje v gospodarstvo se znižuje
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa opozarja, da razpoložljivi podatki za začetek tretjega četrtletja kažejo, da se je julija nadaljeval trend zniževanja zaupanja v gospodarstvo, predvsem zaupanja potrošnikov in v predelovalnih dejavnostih. Zaupanje je padlo pod dolgoročno povprečje, kar po oceni urada nakazuje na umirjanje aktivnosti.
Zaupanje potrošnikov se je znižalo celo na najnižjo raven po začetku epidemije covida-19, kar na Umarju povezujejo s slabšanjem kupne moči gospodinjstev zaradi naraščajočih cen. Na nizko zaupanje v predelovalnih dejavnostih pa še naprej vplivajo ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov ter negativni učinki rusko-ukrajinske vojne.
Napovedi za drugo polovico leta se tako poslabšujejo. “V prihodnjih mesecih bo na gospodarska gibanja v Sloveniji in evropskem prostoru ključno vplivala velika negotovost, povezana s potekom vojne v Ukrajini ter odzivom gospodarstev in politik na morebitne težave v preskrbi z energenti in blaženje draginje. S tem so povezana tveganja za dlje trajajočo visoko inflacijo zlasti v povezavi z visokimi cenami energentov in hrane ter zaostrovanje monetarne politike,” je zapisala namestnica direktorice Umarja Alenka Kajzer.
Vprašanje je, kako se bo na napoved gospodarskega ohlajanja odzvala vlada Roberta Goloba. Zaenkrat znaki niso vzpodbudni. V času, ko se kažejo prvi znaki prihajajoče recesije, je vlada že napovedala višje davke na dohodke pravnih oseb.
Koalicija namerava že s 1. januarjem 2023 razveljavili določbe letošnje novele zakona o dohodnini. Pustili bodo le splošno dohodninsko olajšavo v višini 4.500 evrov. Vse drugo bodo razveljavili, kar pomeni, da bodo plače efektivno manjše, če pa bo podjetnik želel biti konkurenčen na področju zaposlovanja v primerjavi s tujimi delodajalci, bo moral plačati višje davke na delo. Prav tako so napovedali zvišanje davkov na najemnine, kar bo dodatno znižalo gospodarsko aktivnost. V novi koaliciji napovedujejo progresivno obdavčitev celotnega premoženja državljanov. Tovrstne namere ekonomisti označujejo kot precej nevarno in unikatno rešitev v svetu.
Progresivno obdavčitev imajo namreč le redke države. In Slovenija bo zdaj med njimi. Kolikšna bo davčna stopnja novega davka, iz koalicijske pogodbe ni razvidno. V javnosti se omenja več možnosti, od 0,1 pa vse do 1,5 odstotka, kolikor naj bi po nekaterih virih pričakovala Levica. Robert Golob pa je v oddaji 24ur na komercialni POP TV omenil, naj bi novi davek znašal 1 odstotek premoženja. Na vsakih 100 tisoč evrov premoženja naj bi plačali 1.000 evrov davka na leto – spomnimo, da ima večina Slovencev hiše, ki so po GURS-ovih ocenah vredne vsaj toliko, kar pomeni, da bo vsak državljan eno povprečno plačo plačal nazaj v fiksus. Nova vlada ima sicer še vedno čas, da se izkoplje iz pogubnih krempljev skrajne stranke Levica, sploh zdaj, ko se obeta stagflacija, vprašanje je le, če ima Robert Golob svobodno voljo, da se o tem sam odloči.
Uredništvo
