Postelje v domovih za ostarele v Sloveniji (in širše v EU) ostajajo prazne kljub čakalnim vrstam zaradi več sočasnih sistemskih in družbenih razlogov, pri čemer je bilo na dan 27. 7. 2025 v slovenskih domovih za starejše in posebnih socialno-varstvenih zavodih zabeleženih 94.870 vlog, ki jih je oddalo 38.653 upravičencev.

Za 38.653 upravičencev pa je na voljo le 1.108 postelj, kar pomeni da bo več kot 37.000 ljudi (v najboljšem primeru) še vedno ostalo brez ustrezne oskrbe/institucionalnega varstva.

Mnogi domovi ponujajo osnovno oskrbo, medtem ko na oskrbo čaka veliko ljudi s težjimi stanji (demenca, nepokretnost). Slednji potrebujejo negovalni oddelek ali institucionalno varstvo. Domovi pa nimajo dovolj kadra ali infrastrukture za te profile oskrbe. Kljub prostim posteljam, ki še vedno ne bi zadovoljile povpraševanje po domovih, pa še ti pogosto ne sprejemajo novih stanovalcev, ker nimajo dovolj osebja (negovalcev, bolničarjev, medicinskih sester). Pogosto so oddelki deloma zaprti, ker jih ni mogoče kadrovsko pokriti. Kadrovski normativi so visoki, a pogoji za delo slabi, zato zaposleni odhajajo.

Mnogi se raje odločijo za domačo oskrbo ali oskrbovana stanovanja, po novem pa bo na voljo tudi dolgotrajna oskrba – zanjo že plačujemo, seveda pa v praksi še ne deluje. V intervjuju »Postavili smo nov steber socialne države« z ministrom za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem, ki je bil v tedniku Mladina objavljen 25. julija 2025 (https://www.mladina.si/…/postavili-smo-nov-steber…/), so bile podane nekatere trditve o sistemu dolgotrajne oskrbe, ki pa žal niso skladne s sprejeto zakonodajo in dejanskimi razmerami v praksi in so kot take zavajajoče za javnost.

Ker bi pri bodočih uporabnikih dolgotrajne oskrbe lahko ustvarile zmedo in nerealna pričakovanja, je  Skupnost socialnih zavodov Slovenije objavila v nadaljevanju zavajajoče trditve na katere morate biti pozorni:

𝗧𝗥𝗗𝗜𝗧𝗘𝗩: »Nekaj nezadovoljstva je bilo vezanega na cene storitev, ki smo jih tudi že zvišali. Te so bile izračunane na podlagi realnih podatkov, ki so nam jih posredovali zavodi sami, tako da dejansko ne vem, kako bi jih lahko izračunali drugače.

NE DRŽI. Trenutno znana cena ure za izvajanje storitve dolgotrajne oskrbe na domu 𝗻𝗲 𝗽𝗼𝗸𝗿𝗶𝘃𝗮 𝗱𝗲𝗷𝗮𝗻𝘀𝗸𝗶𝗵 𝘀𝘁𝗿𝗼𝘀̌𝗸𝗼𝘃 𝗽𝗿𝗶 𝘃𝘀𝗲𝗵 𝗶𝘇𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗰𝗶𝗵. Določena je namreč na podlagi povprečja in ne upošteva, da imajo nekateri izvajalci višje stroške. Zaradi razlike med prihodki in dejanskimi stroški ti izvajalci opozarjajo na nevarnost nastanka likvidnostnih težav.

𝗧𝗥𝗗𝗜𝗧𝗘𝗩: »Upravičenci do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajne oskrbe na domu ali institucionalnega varstva lahko hkrati uporabljajo tudi e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Te stvari se ne izključujejo.«

NE DRŽI. Upravičenci, ki koristijo celodnevno institucionalno varstvo, 𝗻𝗶𝘀𝗼 𝘂𝗽𝗿𝗮𝘃𝗶𝗰̌𝗲𝗻𝗶 𝗱𝗼 𝗲𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲, saj se ta izvaja izključno v domačem okolju. Trditev ni skladna z Zakonom o dolgotrajni oskrbi (33. člen).

𝗧𝗥𝗗𝗜𝗧𝗩𝗜: »Dolgotrajna oskrba je razdeljena na pet kategorij. Prva kategorija predvideva 20 ur oskrbe na t̲e̲d̲e̲n̲, druga 40 ur, tretja 60 ur, četrta 80 ur in peta 110 ur…“ in “Na podlagi tega bi svetovalci pripravili oceno, koliko ur dolgotrajne oskrbe mu pripada, od 20 do 110 ur oskrbe na teden, kar je podlaga za uvrstitev v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe. Vaš oče bi nato dobil odločbo – če bi bil denimo uvrščen v tretjo kategorijo, bi mu pripadlo 60 ur dolgotrajne oskrbe na t̲e̲d̲e̲n̲.«

NE DRŽITA. Po zakonu o dolgotrajni oskrbi bo uporabnikom v 1. kategoriji pripadalo do 20 ur oskrbe na m̲e̲s̲e̲c̲, v 2. kategoriji do 40 ur na m̲e̲s̲e̲c̲, v 3. kategoriji do 60 ur na m̲e̲s̲e̲c̲, v 4. kategoriji do 80 ur na m̲e̲s̲e̲c̲ in v 5. kategoriji do 110 ur m̲e̲s̲e̲č̲n̲o̲.

 𝗧𝗥𝗗𝗜𝗧𝗘𝗩: »Končno bomo imeli tudi pregled nad čakalnimi vrstami v domovih za starejše. Veste, kako se je to spremljalo doslej? Kako? To je videti tako, da sodelavci na ministrstvu po telefonu kličejo zavode, nato pa podatke vnašajo v excelovo tabelo. Pri čemer vemo, da so nekateri prijavljeni v čakalno vrsto tudi v več kot desetih domovih za starejše. Tako da realnega podatka, koliko ljudi čaka na posteljo v domu, dejansko nimamo. To nam bo omogočil novi informacijski sistem, ko bo v celoti vzpostavljen. To bo predvidoma konec leta 2028.«

NE DRŽI. Centralni register vlog, ki omogoča pregled nad stanjem z minimalnim časovnim zamikom že obstaja, saj ga v okviru javnega pooblastila že vrsto let izvaja Skupnost socialnih zavodov Slovenije.

Na dan 27. 7. 2025 je bilo tako v domovih za starejše in posebnih socialno-varstvenih zavodih zabeleženih 94.870 vlog, ki jih je oddalo 38.653 upravičencev. To pomeni, da ima v povprečju upravičenec hkrati oddano vlogo v dveh do treh zavodih.

𝗧𝗥𝗗𝗜𝗧𝗘𝗩: »Pri čemer smo poskrbeli tudi, da cena nastanitve in prehrane, ko gre za standardno oskrbo (to pomeni dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice), ne bo presegla zneska minimalne zajamčene pokojnine za polno delovno dobo, ki zdaj znaša 781 evrov.«

NE DRŽI. Po Pravilniku o minimalnih prostorskih in tehničnih pogojih za opravljanje dolgotrajne oskrbe (11. člen) se za standardno nastanitev šteje bivanje v dvoposteljni sobi površine najmanj 22,5 m2 (18,0 m2 + 4,5 m2 kopalnice) ali 𝗲𝗻𝗼𝗽𝗼𝘀𝘁𝗲𝗹𝗷𝗻𝗶 𝘀𝗼𝗯𝗶 površine najmanj 18,5 m2 (14,0 m2 + 4,5 m2 kopalnice).

𝗧𝗥𝗗𝗜𝗧𝗘𝗩: »V zvezi z domovi za starejše pogosto poslušamo, koliko postelj ostaja praznih, ker nimamo potrebnih kadrov, dostikrat so ocene pavšalne, včasih v risanju apokaliptičnih scenarijev tudi politično motivirane… Na ministrstvu smo na podlagi podatkov, ki so nam jih posredovali domovi sami, ugotovili, da je takšnih postelj 440 od približno 22 tisoč, se pravi, gre samo za približno dva odstotka postelj.«

NE DRŽI. Po podatkih iz kumulativnega poročila za leto 2024 je bilo na dan 31. 12. 2024 v domovih za starejše na voljo 20.111 postelj, od tega jih je bilo zasedenih 19.131. Število nezasedenih postelj je tako znašalo 980. Prav tako je bilo 31. 12. 2024 na voljo 2.297 postelj za odrasle s posebnimi potrebami, od tega jih je bilo zasedenih 2.169, nezasedenih pa 128. 𝗦𝗸𝘂𝗽𝗻𝗼 𝘀̌𝘁𝗲𝘃𝗶𝗹𝗼 𝗻𝗲𝘇𝗮𝘀𝗲𝗱𝗲𝗻𝗶𝗵 𝗽𝗼𝘀𝘁𝗲𝗹𝗷: 𝟭.𝟭𝟬𝟴

Zakaj se vlada pretvarja, da gre za korenito reformo, pri čemer prispevek že plačujemo, storitev pa še ni na voljo, niti ne vemo kdaj bo in kdo jo bo izvajal? Prav tako ne vemo kako bo, v najboljšem primeru, 37.000 ljudi (ob zasedenosti vseh postelj) prejelo oskrbo, ki jo dejansko potrebujejo.

Več na: https://portal-os.si/resnica-o-dolgotrajni-oskrbi-kdo-zavaja-in-zakaj-je-1108-postelj-v-domovih-nezasedenih/

Notranjska.si