V torek so nekatere nevladne organizacije pred Centrom za tujce v Postojni pripravile protest v podporo “zaprtim v tem koncentracijskem taborišču”. Pred centrom se je po navedbah medijev zbralo okoli 50 protestnikov, nekateri so temu nato namenili precej pozornosti, razmere naj bi bile nevzdržne, kršitve pravic tam nastanjenih tujcev pa domnevno velike. Celo tako slabo naj bi bilo, da se je s tem takoj začel ukvarjati tudi Varuh človekovih pravic.
Center je včeraj nato nenapovedano obiskal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler. Ogledal si je vse prostore in ugotovil, da so pogoji za bivanje tujcev zelo dobri. Nastanjeni imajo na voljo televizijo, internet, prostore za športne aktivnosti, zdravstveno osebje in zagotovljeno popolno zdravstveno oskrbo. V centru je trenutno nastanjenih 96 tujcev, največ jih je iz Pakistana, Maroka, Afganistana in Alžirije. Od vseh nastanjenih je 55 tujcev v postopku mednarodne zaščite (azila), za ostalih 41 pa se ureja vračanje v sosednje države na podlagi dvostranskih sporazumov ali vračanje v domovino.
Center je bil v zadnjih letih obnovljen in posodobljen, njegova zasnova pa zagotavlja vse standarde glede varovanja človekovih pravic in nudenja ustreznih bivalnih pogojev v času omejitve gibanja. Lani je center pridobil kar 800 tisoč evrov sredstev iz evropskega Sklada za azil, migracije in vključevanje, ki so jih namenili za oskrbo, vračanje, nadgradnjo kapacitet in izboljšanje bivalnih pogojev centra. Ob vsem videnem je Kangler ocenil, da ni nobenih razlogov za proteste.
Protestnike je podprla Levica (z Luko Mescem na čelu), ki je prek družbenih omrežij vabila k protestu. Pričakovano se je oglasila tudi vršilka dolžnosti predsednice stranke SD Tanja Fajon, ki se je razveselila novice, da razmere v Postojni preučuje tudi Varuh človekovih pravic. Fajonova je na splošno znana kot velika podpornica nezakonitih migrantov in zagovornica odprtih mej.
Na Twitterju je zapisala: “Pravilno in skrajni čas! To, kar spremljamo v postojnskem centru, je žalostno, nesprejemljivo, predvsem pa nečloveško. Morebitne kršitve pravic tam naseljenih ljudi so nedopustne.”
Kakšne so dejanske razmere v Centru za tujce, pričajo fotografije, ki jih objavljamo, in kažejo, da so pogoji za bivanje svetlobna leta daleč od “koncentracijskega taborišča”.
V nadaljevanju objavljamo tudi jedilnik bivajočih v centru, v tednu od 17. do 23. avgusta 2020. Iz jedilnika, ki je napisan celo v angleškem jeziku, je razvidno, da imajo bivajoči v centru dnevno tri obroke hrane. Primer jedilnika za ponedeljek: zajtrk: sir, kruh, banana, čaj; kosilo: piščančji file, krompir, solata; večerja: tunina solata s testeninami in papriko, kruh in čaj. Jedilnik se dnevno spreminja, sestavine se ne ponavljajo, pri vsakem obroku je izračunana energijska vrednost. Za ponedeljek je bilo to 3300 kcal, po posameznih dnevih gre do 3500 kcal.
Vse to pomeni, da je dejansko stanje v Centru za tujce povsem drugačno od tistega, ki ga želijo prikazati v nekaterih nevladnih organizacijah in levičarskih strankah ter njim naklonjenih medijih.
Uredništvo
