Slovenski politični prostor pretresa nova afera, povezana z domnevnimi pritiski in poskusi vplivanja na poslance – predvsem iz strank Resni.ca in Demokrati. V središču razprave sta se znašla Katja Kokot in Zoran Stevanović oziroma predstavniki gibanja Resni.ca, potem ko so se v javnosti pojavili pozivi, naj morebitne poskuse podkupovanja nemudoma prijavijo pristojnim organom.

Posebej glasni naj bi bili nekateri novinarji levih medijev, politični komentatorji ter predstavniki strank Levica, Socialni demokrati in Gibanja Svoboda, ki poudarjajo, da mora biti vsaka informacija o domnevnem političnem podkupovanju takoj predana organom pregona.

A kritiki ob tem postavljajo drugo vprašanje: ali javnost sploh še zaupa institucijam, ki naj bi takšne primere raziskovale? Kot vemo je sodstvo povsem neefektivno, ko gre za zadeve Zorana Jankovića, prav tako ko gre za predsednika stranke Svoboda. 

Na družbenih omrežjih so se pojavili ostri odzivi, da naj bi bili ključni orgrani pregona in pravosodja politično kompromitirane oziroma pod vplivom omrežij oblasti, predvsem nekdanjih komunističnih struktur. Posebej pogosto se omenja Policija, kjer kritiki opozarjajo na kadrovske menjave po menjavi oblasti, ter specializirano državno tožilstvo, ki je že večkrat tarča političnih polemik.

Del javnosti meni, da bi nepremišljena prijava brez predhodnega zavarovanja dokazov lahko pomenila tudi tveganje za morebitno uničenje informacij ali politično manipulacijo primera. Zato nekateri zagovarjajo previdnejši pristop, pravno preverjanje postopkov ter zbiranje dokazov pred uradnimi koraki.

Na drugi strani pravni strokovnjaki opozarjajo, da je v primeru suma kaznivega dejanja prijava pristojnim organom nujna in da brez formalnih postopkov ni mogoče izvesti zakonite preiskave. Obenem poudarjajo, da javne obtožbe brez konkretnih dokazov lahko pomenijo resno politično eskalacijo ter dodatno spodkopavajo zaupanje v institucije države.

Celotna razprava tako znova odpira širše vprašanje zaupanja v slovenski pravosodni in politični sistem. Slovenija se namreč že leta sooča z očitki o političnih vplivih na institucije, selektivnem pregonu ter dvojnih merilih pri obravnavi posameznih političnih opcij. A zgodi se nič. 

Vse to dodatno poglablja občutek politične polarizacije, kjer ena stran institucije vidi kot varuha pravne države, druga pa kot podaljšek političnih interesov aktualne oblasti. Ali bodo domnevni pritiski in poskusi vplivanja na poslance dejansko dobili epilog v uradnih postopkih, za zdaj ostaja odprto vprašanje. Jasno pa je, da bo vsaka nova informacija v tem primeru še dodatno razgrela že tako napeto politično ozračje v Sloveniji.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA