Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je v parlamentarno proceduro vložila zahtevo za sklic nujne seje z eno točko dnevnega reda: »Dolgotrajna oskrba – prispevek brez storitev«, pri čemer zahtevajo oprostitev plačevanja za najbolj ranljive, saj sistem, ki ga je uvedla vlada ne deluje, je nepregleden in nejasen, storitve pa niso zagotovljene. 

Spomnimo: prispevek za dolgotrajno oskrbo smo v Sloveniji začeli plačevati s 1. julijem 2025, prispevek se plačuje 1 % od bruto plače/pokojnine (zaposleni in upokojenci). Od 2026 se bo dodal še prispevek delodajalcev v višini 1 % od bruto plač zaposlenih.  Razlog je uveljavitev Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), ki je bil sprejet leta 2023. Z njim država uvaja obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo – to pomeni pomoč ljudem, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti niso več samostojni pri vsakodnevnih opravilih Slovenija ima eno najhitreje starajočih se populacij v EU. Število ljudi, ki bodo potrebovali oskrbo seveda hitro narašča. Do zdaj je večino skrbi padlo na svojce, ki pa so pogosto brez sistemske podpore. Stroški oskrbe (domovi za starejše, pomoč na domu, oskrbni dnevi v bolnišnicah) so vse višji, zato se vzpostavlja poseben sklad, ki ga polnimo vsi zaposleni, delodajalci in tudi upokojenci, ravno zato, da bo oskrba bolj dosegljiva.

Seveda je vse lepo in prav, toda dejstvo je, da vlada pobira denar, rešitev pa ni ne dlani – ne sistemskih ne kadrovskih – saj se domovi za ostarele soočajo s kadrovskim manjkom.  Kam se bo torej po novem letu stekel denar, ki ga sedaj vplačujemo vsi davkoplačevalci?

Dolgotrajna oskrba je postala simbol neučinkovitosti vlade dr. Roberta Goloba in Ministrstva za solidarno prihodnost – so zapisali v SDS. Prispevek za dolgotrajno oskrbo se pobira, pravice pa niso dostopne. Slovenska demokratska stranka je tako danes zahtevala sklic nujne seje, zaradi sledečih razlogov:

1. Zamik izvajanja in neuresničene pravice: Vlada dr. Roberta Goloba je najprej ustavila rešitve, ki jih je uvedla vlada Janeza Janše, nato pa ni bila sposobna uresničiti niti lastnih določb. Po 1. juliju 2025, ko se je začelo obvezno pobiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo, sistem še vedno ni operativen v obsegu, kot ga zakon predvideva (oskrba na domu, e-oskrba, storitve za krepitev samostojnosti).

2. (Ne)izdajanje odločb in kadrovska podhranjenost: CSD poročajo o desettisočih nerešenih vlogah in večmesečnih zamikih izdajanja odločb; ocena potreb je bila vsaj 200 dodatnih strokovnih delavcev, ki jih vlada ni zagotovila.

3. Nedelujoč informacijski sistem: kljub finančnim vložkom odločbe nastajajo ročno, evidence se vodijo improvizirano; postopek je netransparenten in neučinkovit.

4. Nepopolna mreža izvajalcev: skoraj polovica občin še nima sklenjenih pogodb za oskrbo na domu; ljudje v mnogih okoljih nimajo dostopa niti do osnovnih storitev.

5. Akutna kadrovska stiska v domovih za starejše in pri izvajalcih: primanjkuje medicinskih sester, negovalnega osebja, terapevtov; posledica so čakalne dobe in nižja kakovost storitev.

6. Prispevek brez storitev: od 1. 7. 2025 se prispevek redno pobira (1 % delojemalci, 1 % delodajalci, 1 % upokojenci, 2 % s. p. in kmetje), na posebnem računu se zbirajo visoka sredstva, a pravice niso dostopne. Del sredstev se namenja tudi za druge namene (npr. povračila ZPIZ), kar dodatno zmanjšuje zaupanje javnosti.

7. Dodatno breme za upokojence: upokojenci morajo namenjati 1 % svojih pokojnin v sistem. S tem je ena najranljivejših skupin prebivalstva dobila dodatno finančno breme ob pokojninah, ki že tako ne zadoščajo za dostojno življenje.

8. Nepripravljeni na 1. december 2025: sistem ni pripravljen na razširitev pravic (institucionalna oskrba, denarni prejemek, nadomestna oskrba).

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da stanje, v katerem ljudje redno plačujejo prispevek za dolgotrajno oskrbo, pravic in storitev pa v praksi ni, ni sprejemljivo. Zato predlagajo razbremenitvene ukrepe;

  • Oprostitev upokojencev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. Upokojenci so ena najranljivejših skupin, z nizkimi dohodki in visokimi življenjskimi stroški. Nesprejemljivo je, da morajo plačevati prispevek za storitev, ki je sploh ne dobijo. Plačevanje prispevka pomeni neposredno znižanje pokojnin in dodatno socialno stisko.
  • Uvedba moratorija na plačevanje prispevka, dokler sistem dolgotrajne oskrbe ne bo deloval ter pripravljena jasna in pregledna finančna konstrukcija za njeno izvajanje.
  • V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagajo, da se pobiranje prispevka začasno ustavi, dokler ne bodo vzpostavljeni informacijski sistem, kadrovske kapacitete, mreža izvajalcev in dejanska možnost uveljavljanja pravic. Hkrati je treba pripraviti jasno finančno konstrukcijo, ki bo temelj za dolgoročno stabilnost sistema.

Notranjska.si

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA