Medtem ko so se v zadnjih dneh vrstila nova razkritja o dolgoletni ruski prijateljici predsednice Nataše Pirc Musar, njenih številnih potovanjih v Rusijo in nepričakovani povezavi z nekdanjim visokim slovenskim obveščevalcem, je javnost dobila povsem drugačno podobo predsednice: poškodovano, v istrskem miru, ob možu Alešu, rožah in družinskih čivavah.
Revija Jana je objavila obsežen, izrazito oseben intervju, ki očitno služi kot presumerjanje pozornosti od hudih tem. Naključje, dober PR ali učinkovita preusmeritev pozornosti? Ne glede na namen ostajajo vprašanja, ki jih prijetne fotografije z dopusta ne morejo izbrisati.
Čas za takšno zgodbo je z vidika odnosov z javnostmi skoraj idealen. Revija Jana je Natašo Pirc Musar predstavila v njeni počitniški hiši v hrvaški Istri. Bralci izvedo, kako okreva po zlomljeni ključnici, kako z možem Alešem preživljata dopust, kako skrbi za rože, kuha, gleda televizijske serije in kako ji na kavču družbo delata družinski čivavi. Predsednica v intervjuju govori tudi o »medijskem pogromu« in o tem, kako jo je dogajanje po prometni nesreči prizadelo.
Fotografije in pripoved ustvarjajo povsem drugačen okvir od tistega, ki je zadnje dni polnil politične rubrike: namesto Rusije, nekdanjih obveščevalcev in varnostnih vprašanj dobimo moža, počitniško hišo, vrt in domače živali. Ob tem je treba biti korekten: Jana navaja, da je bil intervju dogovorjen že pred prometno nesrečo, zato ni dokazov, da bi bil intervju naročen kot odziv na poznejša razkritja.
Toda njegov učinek je ne glede na prvotni namen za predsednico nedvomno precej prijaznejši od naslovnic zadnjih dni.
V ozadju precej manj prijetna zgodba
Pravo vprašanje namreč ni, kako predsednica preživlja dopust. V središču zgodbe je Viktorija Krivolucka, dolgoletna tesna prijateljica in kegljaška partnerica Nataše Pirc Musar. Skupna preiskava časnika Dnevnik in avstrijske tiskovne agencije APA je razkrila, da je bila Krivolucka leta 2009 v Krasnojarsku prijavljena v istem stanovanju kot Roman Jeglič, nekdanji namestnik direktorja slovenske Varnostno-informativne službe.
Krivolucka je pozneje tudi sama potrdila še pomembnejšo podrobnost: z Jegličem nista bila zgolj znanca. Bila sta par in nekaj časa skupaj živela. Krivolucka trdi, da takrat ni poznala njegove obveščevalne preteklosti in da z njim že najmanj 15 let nima stikov. Izrecno je zavrnila tudi namige, da bi kadarkoli sodelovala s tujimi obveščevalnimi službami.
Urad predsednice je medtem sporočil, da je Nataša Pirc Musar vedela za nekdanjo zvezo med prijateljico in Jegličem, vendar naj Jegliča sama ne bi nikoli osebno poznala ali srečala.
Sedem skupnih potovanj v Rusijo
Potem je tu naslednje vprašanje. Zakaj je predsednica tako pogosto obiskovala Rusijo? Po podatkih, ki sta jih pridobila Dnevnik in APA, je bila Nataša Pirc Musar od leta 2015 najmanj sedemkrat na seznamih potnikov skupaj z Viktorijo Krivolucko. Zadnji tak obisk je bil decembra 2021. Novo leto 2022 je po teh podatkih pričakala v Rusiji, le nekaj manj kot dva meseca pred ruskim napadom na Ukrajino 24. februarja 2022.
To časovno zaporedje samo po sebi seveda ni dokaz ničesar nezakonitega ali tega, da bi Pirc Musarjeva vedela za prihajajočo invazijo. Urad predsednice pravi, da je šlo izključno za zasebna turistična potovanja. Pred nastopom funkcije naj bi obiskala več kot 80 držav, Rusijo pa vedno kot turistka, skupaj z družino ali prijatelji. A prav zaradi položaja, ki ga Pirc Musarjeva zaseda danes, ter izjemno tesnega in dolgoletnega odnosa s Krivolucko je razumljivo, da javnost zahteva zelo jasne odgovore.
Macarol: »Le Carré bi za ta zaplet ubijal«
Na nenavadno prepletanje okoliščin je na družbenem omrežju X opozoril tudi Jan Macarol. V zapisu, ki se širi po družbenih omrežjih, je zgodbo predstavil skoraj kot scenarij vohunskega filma.
Opozori, da je bila Pirc Musarjeva nekoč odvetnica Melanie Trump, nato pa postala predsednica Slovenije, medtem ko je njena dolgoletna prijateljica Rusinja, ki je bila nekoč partnerica nekdanjega visokega slovenskega obveščevalca. K temu doda sedem skupnih potovanj v Rusijo in silvestrovanje pred začetkom vojne v Ukrajini.
Macarol vse skupaj ironično povzame približno takole: Bela hiša, Kremelj in kegljišče v isti zgodbi – zgodba, ki bi jo celo Netflix lahko imel za pretirano.
Posebej pomenljiv je njegov zaključek. Do razkritij po njegovem ni pripeljala CIA, Mosad ali Sova, temveč prometna nesreča v predoru Kastelec in nepripet varnostni pas. Gre seveda za satirično in močno retorično interpretacijo dogodkov, ne za dokaz obveščevalne dejavnosti.
Tudi povezavo z Melanio Trump je treba postaviti v pravi kontekst: Pirc Musarjeva oziroma njena odvetniška pisarna je Melanio Trump v Sloveniji pravno zastopala predvsem pri zaščiti njenega imena, podobe in osebnostnih pravic. Samo pravno zastopanje prve dame nikakor ne pomeni dostopa do ameriških tajnih podatkov.
Kaj pa tajne informacije?
Tu pridemo do najresnejšega vprašanja. Ker gre za predsednico republike, ki ima zaradi funkcije dostop do občutljivih državnih in mednarodnih informacij, je legitimno vprašati, kakšen dostop imajo njeni zasebni prijatelji do nje in ali so bila morebitna varnostna tveganja ustrezno preverjena. Toda meja med legitimnim vprašanjem in obtožbo mora biti jasna. Za trditev, da bi Nataša Pirc Musar Viktoriji Krivolucki predajala tajne ali zaupne informacije, trenutno ni javno predstavljenega dokaza.
Enako ni javnega dokaza, da bi Krivolucka delovala za ruske obveščevalne službe. Urad predsednice poudarja, da je bila Krivolucka pred pridobitvijo slovenskega državljanstva varnostno preverjena in da predsednica od začetka mandata decembra 2022 ni prejela nobenega opozorila pristojnih služb, da bi njena prijateljica pomenila varnostno tveganje. Po vprašanjih avstrijskega novinarja je urad o zadevi obvestil tudi Sovo. To je pomemben del zgodbe, ki ga ni mogoče zamolčati. Toda hkrati ostaja politično vprašanje: ali je pri tako tesnem odnosu predsednice z osebo, katere preteklost vključuje dolgoletno zvezo z nekdanjim visokim obveščevalcem in številne povezave z Rusijo, dovolj zgolj odgovor, da predsednica »ni prejela opozorila«?
Krivolucka ni zgolj prijateljica za kegljanje?
Njuno razmerje je tudi širše, kot bi lahko sklepali iz oznake »kegljaška prijateljica«. 24ur je poročal, da je Krivolucka v preteklosti postala prokuristka podjetja Net Produkcija, ki ga je ustanovila Pirc Musarjeva, vodila računovodstvo v njeni odvetniški družbi in bila povezana še z drugimi družbami družine Musar. Danes je med drugim prokuristka Ruske dače, povezane z Alešem Musarjem, ter solastnica podjetja Net Pro Shop. Gre torej za dolgoletno osebno, športno in poslovno povezanost.
Zato vprašanja niso nastala samo zato, ker je prijateljica predsednice po rodu iz Rusije. Takšno sklepanje bi bilo absurdno. Nastala so zaradi kombinacije okoliščin: njene zveze z nekdanjim visokim slovenskim obveščevalcem, skupnega bivanja z njim v Rusiji, številnih potovanj predsednice in Krivolucke v Rusijo ter njunega izjemno tesnega osebnega in poslovnega odnosa.
Fotografije lahko spremenijo temo, vprašanj pa ne
In tu se zgodba vrne k reviji Jana.
- Namesto Krasnojarska – Istra.
- Namesto nekdanjega obveščevalca – Aleš Musar.
- Namesto vprašanj o Rusiji – rože, kuhanje in čivavi.
Takšna osebna zgodba je za vsakega politika izjemno koristna, saj javnosti pokaže človeka za funkcijo. Toda prijazna podoba predsednice, ki okreva po nesreči in uživa nekaj miru z družino, ne more biti odgovor na vprašanja, ki so jih odprla konkretna medijska razkritja. Nataša Pirc Musar ima pravico do zasebnih prijateljstev, do potovanj in do zasebnega življenja.
Javnost pa ima pravico vedeti, ali je pri predsednici republike – eni najvišjih državnih funkcionark – varnostna presoja ljudi iz njenega najtesnejšega osebnega kroga res takšna, kot bi morala biti. Ne potrebujemo teorij o vohunih brez dokazov. Potrebujemo odgovore.
Kakšna je bila dejanska narava številnih skupnih obiskov Rusije? Kaj je predsednica vedela o preteklosti svoje prijateljice? Kdaj je za te povezave izvedela? Ali so pristojne varnostne službe njeno bližino predsednici po nastopu mandata posebej ocenile? In predvsem: ali je javnost o vsem pomembnem izvedela pravočasno – ali šele zato, ker se je nekega julijskega dne v predoru Kastelec zgodila prometna nesreča?
To so vprašanja, ki jih niti najbolj simpatična fotografija s počitnic ne more izbrisati.