Države vzhodnega bloka so bile tiste evropske države, ki so po drugi svetovni vojni (približno od 1947 do 1991) politično, vojaško in gospodarsko spadale pod vpliv Sovjetske zveze in komunizma. V literaturi se jim reče tudi socialistične države Vzhodne Evrope ali države za železno zaveso.
Katere so te države?
Država (takratno ime) | Danes |
---|---|
Sovjetska zveza (ZSSR) | Rusija, Ukrajina, Belorusija, Litva, Latvija, Estonija, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Moldavija, Kazahstan, Uzbekistan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan |
Poljska | Poljska |
Vzhodna Nemčija (NDR) | del današnje Nemčije |
Češkoslovaška | Češka + Slovaška |
Madžarska | Madžarska |
Romunija | Romunija |
Bolgarija | Bolgarija |
Albanija | Albanija |
Jugoslavija (ni bila podrejena ZSSR, a vseeno socialistična) | Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Severna Makedonija, Kosovo |
Koiko ljudi je zbežalo pred komunizmom?
Vzhodni blok je do 1991 emigiracije formalno onemogočal, zato so mnogi bežali ilegalno. Po padcu Berlinskega zidu pa je prišlo do druge velike migracije: iskanje boljšega zaslužka in življenja, zlasti v Nemčiji, Avstriji in skandinavskih državah. 30 let kasneje imajo te države skupaj 16,6 milijona manj prebivalstva. To je več kot celotna populacija Nizozemske. Ta številka pomeni prazne vasi, zaprte šole, odseljene generacije in trajno spremenjeno demografsko strukturo.
Kaj pa naša vzhodna soseska?
Hrvaška je izgubila skoraj milijon ljudi (–18,8 %), Bosna in Hercegovina skoraj tretjino (–27,3 %), Srbija približno 800 tisoč (–10,5 %), Madžarska pa več kot 700 tisoč (–6,7 %).
Poljska, ki jo pogosto omenjamo kot zgodbo o uspehu, je kljub gospodarski rasti kumulativno izgubila za več kot pol Slovenije prebivalstva. Danes jo – tako kot Slovenijo – s skoraj 3 mio priseljenci rešuje imigracija.
Le tri države so v tem obdobju zabeležile rast: Slovenija (+5 %), Češka (+3,9 %) in Slovaška (+1,9 %). Vse ostale so izgubile med 3 % in 40 % prebivalstva. Največji padci: Moldavija (–39,5 %), Latvija (–33,3 %), Bosna in Hercegovina (–27,3 %), Ukrajina (–27,4 %), Litva (–24,3 %) in Bolgarija (–23,6 %).
Razlogi za množično izseljevanje iz držav vzhodnega bloka so bili kombinacija ekonomskih, političnih in osebnih vzrokov, ki so se spreminjali skozi čas – od povojnih let do razpada komunizma in še dolgo po njem. Ljudje niso odhajali zaradi enega vzroka, ampak zaradi sistema, ki je dušil svobodo, razvoj in kakovost življenja. Ljudje so bežali pred ujetostjo; ne samo pred revščino, ampak tudi pred občutkom, da se ne morejo odločati o svojem življenju.
In kakšne so napovedi za naprej? Poglejte si spodnji graf:

notranjska.si