Na področju blagovne menjave je zaznati pozitivno gospodarsko gibanje, saj sta bila izvoz in uvoz letos junija višja v primerjavi z lanskim junijem. Izvoz je bil letos višji za petino, uvoz pa skoraj za tretjino, njuna vrednost pa je prav tako višja kot junija 2019, ko še ni bilo sledu o epidemiji. Največ trgujemo z državami članicami EU – približno dve tretjini celotne blagovne menjave. Skupna vrednost izvoza je junija 2021 znašala 3,3 milijarde evrov, uvoza pa 3,4 milijarde evrov. Na mesečni in polletni ravni uvoz in izvoz letos dosegata najvišje vrednosti, z enakim tempom pa bosta do konca leta najvišja tudi na letni ravni.
Poročilo, ki ga vsak mesec izdaja Statistični urad, navaja, je bil izvoz blaga junija letos za 21 odstotkov višji (znašal je 3,3 milijarde evrov), uvoz pa višji za 30,6 odstotka (znašal je 3,4 milijarde evrov). Prav tako je bila višja tudi vrednost blagovne menjave v juniju 2021 od vrednosti blagovne menjave pred dvema letoma (v juniju 2019), ko gospodarska aktivnost še ni bila okrnjena zaradi posledic epidemije covida-19.
Izvoz in uvoz sta bila namreč letos junija v primerjavi z junijem 2019 višja, in sicer izvoz blaga za 19,1 odstotka, uvoz blaga pa za 26,7 odstotka. Njuni vrednosti sta bili v juniju 2021 višji tudi od povprečne mesečne vrednosti izvoza in uvoza blaga v 2019 (izvoz za 19,3 odstotka in uvoz za 20,5 odstotka). V blagovni menjavi s tujino je bil v juniju 2021 zabeležen primanjkljaj tretjič zapored v tem letu, ki je na račun višjega uvoza znašal 0,1 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 97,5-odstotna, kar pomeni, da je bil izvoz nižji od uvoza za 2,5 odstotne točke, kar pa je bolj izrazito pri trgovanju z državami članicami EU. Slednje nas opominja, da bi morali za višji bruto domači proizvod – BDP, nekoliko več pozornosti nameniti izvozu kot uvozu.
Slovenija je v juniju 2021 ohranila podoben delež trgovanja z državami članicami EU kot v prejšnjih mesecih letošnjega leta, saj je približno dve tretjini blagovne menjave pripadalo trgovanju z državami iz te skupine. V te države je v juniju izvozila za 2,2 milijarde evrov blaga (ali za 21,4 odstotka več kot v juniju 2020), od tam pa uvozila za 2,3 milijarde evrov blaga (ali za 29 odstotkov več kot v juniju 2020).
V države članice EU je Slovenija v juniju 2021 izvozila in uvozila največ proizvodov iz blagovne skupine osebni avtomobili Standardne mednarodne trgovinske klasifikacije (SMTK). Pri blagovni menjavi z državami članicami EU je Slovenija najintenzivneje trgovala z Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Hrvaško.
Tudi pri trgovanju z državami izven EU več uvozimo, kot pa izvozimo
V države, ki niso članice EU, je Slovenija izvozila za 1,1 milijarde evrov blaga, od tam pa je uvozila za 1,2 milijarde evrov blaga. Vrednost blaga, ki ga je Slovenija izvozila v te države, je bila za 20,3 odstotka višja kot v juniju 2020, vrednost blaga, ki pa ga je v opazovanem mesecu uvozila iz omenjenih držav, je bila za 33,8 odstotkov višja kot v juniju 2020.
V te države smo izvozili največ proizvodov iz skupin zdravila ter drugih medicinskih in farmacevtskih proizvodov, od tam pa smo največ proizvodov uvozili iz skupine zdravila. Pri blagovni menjavi z državami, ki niso članice EU, je Slovenija na izvozu in uvozu največ trgovala s Švico. Med ostalimi državami, ki niso članice EU, na izvozu še z Združenimi državami Amerike, Srbijo ter Bosno in Hercegovino, na uvozu pa s Kitajsko, Turčijo in Srbijo.
Izvoz in uvoz blaga v prvem polletju 2021 najvišja v zgodovini Slovenije
Izvoz blaga je bil v prvem polletju za 18,9 odstotka višji od izvoza v primerljivem obdobju prejšnjega leta (znašal je 19,2 milijard evrov), uvoz blaga pa je bil višji za 24,9 odstotka (znašal je 19 milijard evrov). Presežek v blagovni menjavi s tujino je v tem obdobju znašal 0,2 milijarde EUR, pokritost uvoza z izvozom je bila 101,1-odstotna, kar pomeni, da je bil izvoz za 1,1 odstotne točke višji od uvoza na račun večjega izvoza v prvih mesecih tega leta.
Naša nadaljnja raziskava tudi nakazuje, da izvoz in uvoz v prvem polletju nista višja samo v primerjavi s preteklima dvema letoma, temveč sta bila najvišja v zgodovini Slovenije in trikrat višja kot pred 21 leti. Če se bodo gibanja na področju uvoza in izvoza ohranila na tej ravni, bosta tudi najvišja na letni ravni (vsak za približno šest milijard evrov). Do tega podatka smo s kalkulacijami prišli sami, vsekakor pa je smiselno, da bi Statistični urad v svojem poročilu in STA, ki je to novico povzel, zbrane podatke upoštevala in predstavila širši javnosti.
Uredništvo, prvotno objavljeno tukaj.
