V Sloveniji lastništvo nepremičnine ni le finančna odločitev, temveč del družbene norme. A za generacijo, ki danes vstopa na trg, so te sanje vse bolj oddaljene. Visoke cene, omejena ponudba in strogi kreditni pogoji postavljajo vprašanje: ali mladi sploh še lahko pridejo do svojega doma?
Realnost cen in prihodkov
V Ljubljani povprečna cena rabljenega stanovanja presega 4 800 € na m². To pomeni, da 60 m² veliko stanovanje stane okoli 290 000 €. Ob predpostavki, da banka financira 80 % vrednosti, mora kupec sam prispevati skoraj 60 000 € lastnih sredstev – kar za večino mladih predstavlja nepremostljivo oviro.
Povprečna neto plača mladih (20–34 let) se giblje okoli 1 400–1 600 €. Za kredit v višini 230 000 € na 30 let, ob obrestni meri 3 %, bi mesečni obrok znašal približno 970 € – več kot polovico plače posameznika in skoraj tretjino skupnega dohodka povprečnega para.
Kreditni pogoji: manj dosegljivi kot nekoč
Banka Slovenije od bank zahteva strogo presojo kreditne sposobnosti. Obrok kredita ne sme preseči 50 % neto dohodka kreditojemalca, pri čemer mora po plačilu kredita ostati minimalni znesek za življenjske stroške.
Za mlade z začasnimi pogodbami, nestabilnimi dohodki ali brez porokov so vrata do hipotek skoraj zaprta. Čeprav so se obrestne mere v 2025 nekoliko znižale, visoke cene pomenijo, da učinek za dostopnost ostaja majhen.
Alternativa? Najem – a tudi ta drag
Najemnine v večjih mestih so za 1- do 2-sobna stanovanja pogosto med 700 in 1 200 € mesečno. To pomeni, da najem ni le začasna rešitev, ampak za mnoge edina možnost – in pogosto tako draga, da onemogoča varčevanje za lastniški nakup.
Zakaj je tako težko?
-
Omejena ponudba: gradnja novih stanovanj ne dohiteva povpraševanja, birokratski postopki so dolgi, prazna stanovanja pa ostajajo neaktivna.
-
Visoki stroški gradnje: cene materialov in delovne sile dvigujejo končno ceno novih enot.
-
Naložbeni nakupi: nepremičnine kupujejo investitorji in tujci, kar povečuje konkurenco in cene.
-
Slaba stanovanjska politika: programi državne pomoči so omejeni, subvencije majhne, socialnih in neprofitnih stanovanj premalo. Najcenejša regija in mesta
-
Prekmurje, Zasavje in Bela krajina prednjačijo kot najcenovno bolj ugodne destinacije. V teh regijah povprečna cena stanovanja znaša od 1 430 €/m² do 1 550 €/m², kar je bistveno manj kot v urbanih središčih.Portal24Moja Dolenjska
-
Zasavje je še posebej izstopajoče – na primer v Hrastniku znaša cena že vgrajenih stanovanj okoli 770 €/m².ZON
-
Najcenejše enote, kot kaže pregled najugodnejših oglasov, se pojavljajo v krajih, kot so Ruše, Semič ali Kočevje — z ocenjenimi cenami med 18.000 € in 27.000 €, kar pomeni od približno 600 €/m² do 1.100 €/m² glede na kvadraturo.Žurnal24
Dostopne alternative blizu bolj razvitih središč
-
Primestna območja Ljubljane – kraji, kot so Grosuplje, Domžale, Nova Gorica, Laško, Postojna in Pivka, ponujajo boljšo dostopnost; tukaj hipotetična kvadratna cena za stanovanja znaša med 2.800 €/m² in 3.500 €/m², kar je bistveno manj kot v Ljubljani ali na Obali.24ur
-
V Mariboru so hiše cenovno solidno dostopne—povprečna cena znaša okoli 184.000 €, mnoge se prodajo med 160.000 in 245.000 €. Stavbna zemljišča so bistveno cenejša kot v Ljubljani – okoli 130 €/m².Žurnal24
-
Celje izstopa kot mesto s najnižjimi cenami hiš med analiziranimi območji: povprečna cena 150.000 €, kar je manj kot na večini drugih urbanih območij.Žurnal24
-
Mladi v Sloveniji so ujeti med visoke cene, stroge kreditne pogoje in drag najemni trg. Za marsikoga je lastništvo dosegljivo le ob pomoči staršev, dedovanja ali izjemno nadpovprečnih prihodkov.
Če se trend ne bo obrnil, bo lastniško stanovanje za mlade postalo privilegij peščice, ne pa realna življenjska možnost. Potrebni so ukrepi, ki vključujejo pospešeno gradnjo dostopnih stanovanj, davčne spodbude za oddajo praznih nepremičnin in bolj fleksibilne oblike financiranja za mlade.
Uredništvo Notranjska
