Najdražji grobovi v Sloveniji: šokantne razlike in prostorska stiska, ki že ogroža pokopališča

Na Ptuju za grob plačate več kot 60 evrov, medtem ko na podeželju komaj 20. Ljubljana in Koper pa se že dušita v prostorski stiski.

Cene zadnjega počivališča v Sloveniji postajajo alarmantno neenotne.
V nekaterih občinah je grobnina že višja kot mesečna položnica za elektriko, drugje pa bi za isti denar lahko imeli grob za celo desetletje.
Zaskrbljujoče? Še bolj, če dodamo, da se prostor za pokopavanje hitro zmanjšuje.

Ptuj – mesto, kjer je najdražje umreti

Čeprav bi marsikdo domneval, da je najdražje zadnji počitek najti v Ljubljani, je resnica drugačna: Ptuj drži neslavni rekord.
Letna grobnina za enojni grob tam znaša kar 62 evrov, za družinski grob pa tudi več kot 80 evrov.
Za primerjavo – v Loškem Potoku bi za ta denar imeli grobnino za več kot pet let.

Občani opozarjajo, da cene rastejo iz leta v leto, medtem ko prostih mest zmanjkuje.
»Najdražje je umreti – in to ne samo metaforično,« pravijo nekateri prebivalci Ptuja.

Ljubljana in Koper: prostorska bomba tik pred eksplozijo

V Ljubljani se letna grobnina giblje okoli 44 evrov, vendar se pravi problem skriva drugje – prostorov skorajda ni več.
Na Žalah, kjer se vsako leto pokoplje več tisoč ljudi, so klasični grobovi skoraj vsi zasedeni.
Mestne oblasti že leta opozarjajo, da bo brez širitve ali novih pokopališč sistem dobesedno zasičen.

Podobna slika je v Kopru, kjer so cene visoke, a prostor še večja težava.
Gradnja novih pokopališč je omejena zaradi vodovarstvenih in naravovarstvenih pasov, zato mestne oblasti iščejo alternativne rešitve – od razširitve žarnih zidov do digitalnih spominskih mest.

Na podeželju: mir, prostor in nizke cene

Na drugi strani Slovenije, v občinah, kot so Logatec, Ilirska Bistrica, Metlika in Loški Potok, so cene grobov še vedno »človeške« – med 20 in 30 evrov letno.
V nekaterih krajih pa je cena še nižja – pod 20 evrov.
Razlog? Manj prebivalcev, več prostora in nižji stroški komunale.

Pokopališča na podeželju pogosto vzdržujejo lokalne komunale, kar omogoča nižje cene brez dragih zunanjih izvajalcev.
Ironično: medtem ko se v mestih borimo za prostor po smrti, na podeželju grobovi samevajo – in čakajo.

Primerjava cen grobov po občinah (letna grobnina za enojni grob)

Kaj nas čaka?

Strokovnjaki opozarjajo, da se Slovenija približuje tihemu prostorskemu kolapsu pokopališč.
Cene bodo še rasle, prostora bo vedno manj, zato se vse več ljudi odloča za žarne pokope ali raztros pepela.
Tradicionalni družinski grob, kakršnega poznamo danes, bi lahko v nekaj desetletjih postal redkost.

Ob tem ostaja grenko vprašanje:
ali bomo kmalu živeli – in umrli – v državi, kjer si tudi po smrti ne bomo mogli privoščiti prostora? 

Uredništvo Notranjska