Ko narava oživi, se začne pekel: Tiha epidemija, ki zadene vsakega četrtega Slovenca
Pomlad. Čas cvetočih dreves, zelenih travnikov in daljših dni. A za vse več Slovencev je to tudi čas, ko se začne nevidna bitka – proti srbečim očem, neskončnemu kihanju in nosu, ki nikoli ne odmaši.
Za mnoge ni topla svetloba sonca tisto, kar oznanja prihod pomladi, temveč prvi zrnci cvetnega prahu, ki sprožijo celo verigo alergijskih reakcij. Še pred nekaj desetletji redkost – danes vsakdanja resničnost za več kot 500.000 ljudi v Sloveniji. Alergije niso več »moderna nadloga«, ampak resna javnozdravstvena težava. In njihov vzpon se še zdaleč ni končal.
Ali ste vedeli, da danes vsak četrti Slovenec trpi za neko obliko alergije? In da se je število alergikov v zadnjih 30 letih celo potrojilo? Če vas v pomladnih mesecih mučijo kihanje, srbeče oči ali zamašen nos, niste sami – alergije so postale prava tiha epidemija sodobnega časa.
🌼 Seneni nahod – pomladni “virus”, ki ni nalezljiv
Ko narava oživi, se za mnoge začne prava muka. Drevesa, trave in pleveli v zrak sprostijo milijone zrn cvetnega prahu, ki so za alergike prava nočna mora. Seneni nahod (alergijski rinitis) je ena najpogostejših oblik alergij – povzroča kihanje, zamašen nos, srbenje oči in splošno utrujenost. In to vse brez okužbe!
»Ko se začne marec, me nos ne pusti pri miru do avgusta,« potoži 32-letna Maja iz Maribora, ki je alergična na cvetni prah breze in trav. »Vsako leto je huje, pa čeprav redno jemljem zdravila.«
📈 Zakaj nas je vedno več alergičnih?
Razlogov je več – eden ključnih je spremenjen način življenja. Več časa preživimo v zaprtih prostorih, v okolju brez dovolj mikrobov, ki bi okrepili naš imunski sistem. Ta se zato zmede in začne napadati neškodljive snovi, kot je cvetni prah.
Dodajmo še onesnažen zrak, prehrano z malo vlakninami in probiotikov, ter kronični stres – in recept za porast alergij je popoln.
👶 Otroci najbolj na udaru
Posebej skrb vzbujajoče je, da alergije prizadenejo vedno več otrok. Kar 30 % slovenskih otrok ima neko obliko alergije – od kožnih izpuščajev, alergij na hrano, do senenega nahoda in celo astme. Zdravniki opažajo, da se alergije pojavljajo že pri dojenčkih, nekateri pa jih razvijejo v šoli, pogosto ob stiku z novim okoljem.
💊 Kaj lahko storimo?
Zaenkrat alergij še ne znamo popolnoma pozdraviti, jih pa znamo dokaj uspešno obvladovati. Poleg izogibanja alergenom (zapiranje oken, uporaba filtrov, izogibanje sveže pokošenim travnikom), pomagajo antihistaminiki, kortikosteroidna pršila, v hujših primerih pa tudi imunoterapija, ki »natrenira« telo, da se alergenov ne boji več.
🌍 Majhne spremembe, velik učinek
Zanimivo je, da imajo otroci, ki so odraščali na kmetiji in se več srečevali z »umazanijo«, bistveno manj alergij. To je znano kot higienična hipoteza – torej, več stika z naravo in mikroorganizmi v otroštvu lahko pomeni manj alergij v odraslosti.
Naj zaključimo s kihom… ali z rešitvijo?
Alergije so postale del našega vsakdana, a to še ne pomeni, da se moramo sprijazniti z njimi. S pravočasno diagnozo, preventivo in zdravljenjem lahko bistveno izboljšamo kakovost življenja. In morda je zdaj pravi čas, da se vprašamo – kaj lahko kot posamezniki in družba naredimo, da bodo naši otroci dihali lažje?
Portal Notranjska
