Slovenski jamarji iz jamarskih društev iz Ajdovščine, Borovnice in Postojne so prišli do več novih odkritij v jami, ki se razprostira pod Predjamskim gradom. V jamskem sistemu so namreč raziskali dodatnih 1594 metrov novih rovov. Skupna registrirana dolžina jame je bila do začetka letošnjega leta 13.877 metrov, kar jo je doslej uvrščalo na 5. mesto po dolžini v Sloveniji.

Jamarji so zadnjih 30 let bolj ali manj pogosto iskali možna nadaljevanja jame.
Raziskave so močno pospešili konec leta 2019 in v začetku letošnjega leta dosegli več velikih odkritij. Februarja so našli prva dva nova dela v skupni dolžini 154 metrov. Veliki preboj pa se je zgodil v začetku marca, ko so ob istem koncu tedna našli Borovniški rov (251 metrov) in Rov Marjana Vilharja, ki je trenutno izmerjen do dolžine 1189 metrov. Rov Marjana Vilharja pa je izdolbla podzemna reka že pred milijoni let, preden se je umaknila v globlje nivoje jame. Poteka po višjih delih jamskega sistema, zato je bolj suh in okrašen z različnimi sigastimi tvorbami. Vmes so tudi večje podorne dvorane.

Glavni rov poteka v smeri zahoda, na obeh straneh pa so odcepi, brezna in kamini, ki še čakajo na raziskave. Eden od bolj obetavnih odcepov vodi proti severu, kjer se le na nekaj 10 metrov približa bližnji Lenčkovi jami. S priključitvijo te jame bi se dolžina Predjamskega sistema povečala še za dodatnih 959 metrov.

Nov rov za večen spomin kolegu

Jamarji so delo novega odkritja poimenovali po nedavno preminulem zelo aktivnem postojnskem jamarju Marjanu Vilharju. Ta je bil zaposlen kot vodnik pri Postojnski jami, ultramaratonec ter najbolj vešč in aktiven jamar. Kot član slovenske jamarske odprave je se je pridružil raziskovanju jame Cheve v Mehiki, ene svetovnih najbolj odmaknjenih krajev podzemlja, skupaj z jamarsko odpravo pa je odkril najdaljšo jamo v Albaniji.

“Nisem bil rojen z nobenim posebnim talentom, nikoli nisem bil nadarjen za karkoli, vedno sem moral za dosego ciljev delati. Dokler je moje srce še v teku, dokler še čutim strast do tega športa, se ne bom ustavil. Vedno poskušam iti preko svojih meja. Če tega ne delaš, če ne zahtevaš vedno več od sebe in se učiš iz napak, ni napredka. Večina tekačev si želi, da bi šli hitreje, jaz si želim iti dlje,” je nekoč dejal za časopis Notranjsko primorske novice.

Besedilo in foto: postojna.si