Pred volivci je še eno pomembno referendumsko vprašanje, ki sega naravnost v srce lokalne demokracije: kdo naj odloča o naših občinah? Na posvetovalnem referendumu 11. oktobra bodo volivci odgovarjali na vprašanje, ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. Referendumsko vprašanje je Državna volilna komisija objavila med štirimi vprašanji za glasovanje 11. oktobra 2026.
Ne gre za vse tujce, ampak za jasno ločnico
Pomembno je poudariti, da pri tej razpravi ne gre za vse tujce. Po uradnih informacijah države imajo na lokalnih volitvah volilno pravico državljani Republike Slovenije ter državljani drugih držav članic Evropske unije, če izpolnjujejo pogoje glede prebivanja v Sloveniji. Torej: državljani EU ostajajo del lokalnega demokratičnega prostora, predmet razprave pa so državljani tretjih držav, ki niso državljani Slovenije.
Zakon se je že spremenil, referendum pa bo dal politični odgovor
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je 4. septembra pojasnilo, da je bil zakon o spremembah Zakona o lokalnih volitvah objavljen 1. septembra 2026 in je začel veljati 2. septembra 2026. Po tej spremembi se določba, s katero se volilna pravica odvzema državljanom tretjih držav, prvič uporabi na prvih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi zakona, zato ti državljani ne bodo vključeni v volilne imenike, razen če bi bilo izvajanje zakona začasno zadržano.
Zakaj je to pomembno?
Lokalne volitve niso neka drugorazredna politična vaja. Na njih se odloča o županih, občinskih svetih in v nekaterih občinah tudi o svetih krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti. To so odločitve o vrtcih, cestah, komunalni infrastrukturi, prostorskem razvoju, življenju v soseskah in prihodnosti občin. Prav zato se mnogim zdi logično, da mora biti meja pri odločanju jasna: o lokalni oblasti naj odločajo državljani Slovenije ter državljani držav Evropske unije, za katere takšno volilno pravico določa tudi evropski pravni okvir.
Referendum bo test zdrave pameti
To referendumsko vprašanje je v resnici precej preprosto. Če nekdo v Sloveniji živi, dela in spoštuje pravni red, to še ne pomeni samodejno tudi pravice odločati o političnem vodenju občine, če ni državljan Slovenije ali druge države članice EU. Pravica bivanja ni isto kot politična soudeležba pri odločanju o lokalni oblasti. Referendum bo zato predvsem pokazal, ali volivci menijo, da mora Slovenija pri lokalni demokraciji potegniti jasno mejo med prebivanjem in volilno pravico. To je uredniška ocena, ki temelji na objavljenem referendumskem vprašanju in veljavni uradni ureditvi volilne pravice na lokalnih volitvah.
Sporočilo je jasno
Referendum 11. oktobra bo zato veliko več kot tehnično vprašanje — bo preizkus, kako Slovenci razumejo demokracijo, pripadnost in odgovornost do lokalne skupnosti.