Plače poslancev in drugih funkcionarjev v Sloveniji bodo v prihodnjih letih občutno višje. Razlog je reforma plačnega sistema v javnem sektorju, ki postopno dviguje vrednosti plačnih razredov – posledično pa tudi plače politikov. Reformo je sprejela Golobova vlada, saj je želela zvišati plače v javni upravi. Pa ji je to uspelo, ali je v resnici dvignila plače le sama sebi?
Prvi dvig že v 2026
Prve konkretne spremembe se bodo poznale že s 1. junijem 2026, ko se začne naslednja faza povišanj.
- takrat se izplača približno 12 % razlike do nove plače,
- naslednji dvig sledi 1. decembra 2026,
- nato še v letih 2027 in 2028.
Koliko višje bodo plače?
Po ocenah:
- osnovna plača poslanca danes znaša okoli 4.100 € bruto,
- po prvem večjem dvigu lahko naraste na približno 4.800–4.900 € bruto,
dolgoročno pa:
- do leta 2028 za 45 % do 55 % več kot danes,
- kar pomeni tudi do 6.300 € ali več bruto mesečno.
Funkcionar je sicer vsak, ki opravlja javno funkcijo (politika, sodstvo, lokalna oblast), tako da se plačna reforma dotika vseh na vrhu. Podobno velja tudi za ministre, državne sekretarje in druge funkcionarje, ki so uvrščeni v višje plačne razrede.
Kje je težava? Denarja naj bi primanjkovalo
Ob tem pa se vse glasneje pojavljajo opozorila, da bo financiranje takšne reforme velik izziv. Po nekaterih ocenah naj bi se javnofinančni prostor za ta dvig hitro krčil, kar odpira vprašanja:
- ali bo država dolgoročno zmogla financirati celoten obseg povišanj,
- ali bodo potrebni rezi drugje ali dodatni prihodki,
- in ali je časovno razporejanje dvigov sploh vzdržno.
Gre za pomembno dilemo, saj reforma ne zajema le funkcionarjev, ampak celoten javni sektor, kar pomeni velik finančni zalogaj za državni proračun.
Plače poslancev bodo torej postopno rasle – prvič že junija 2026, največ pa do leta 2028. A hkrati ostaja odprto vprašanje, ali ima država za takšen dvig dovolj stabilne javne finance ali pa nas v prihodnje čakajo popravki načrtov.
P.N.