Primeri evtanazije v tujini, ki postaja sporna in top tema v zadnjem tednu pred referendumom, naraščajo. Zakaj je temu tako in česa se moramo kot družba bati?

Človeško življenje je nedotakljivo pravi 17. člen naše Ustave. Zakaj bi se ga lahko potem kadarkoli kot ljudje dotaknili in  posegali vanj?

Etika in varnost ostajata ključni vprašanji ranljivih skupin, saj se primeri iz tujine kažejo, da se pogosto pojavi, da ljudje nimajo alternativne pomoči, ali pa so ostali brez podpore in paliativne oskrbe, zato se iz strahu odločijo za evtanazijo. Raziskava Bele­gije na primer kaže, da ljudje, ki trpijo za socialno izolacijo ali se soočajo z revščino in manj dohodki, da se prav ti pogosteje odločijo za evtanazijo, saj menijo, da nimajo druge možnosti, pri čemer je evtanazija bolj beg od realnosti sveta – wfrtds.org

Na Nizozemskem so števila primerov evtanazije zrasla za približno 10 % od leta 2023 do 2024. – The Guardian+1  V Belgiji prav tako raziskave prikazujejo rast evtanazije oziroma spremembe v vrstah primerov, ko gre za zdravstvena stanja kjer je evtanazija odobrena – vse več je namreč duševnih bolezni, invalidnih stanj in vse manj izključno terminalnih bolezni kot je na prmer rak. – MedRxiv+1 Raziskava ugotavlja, da pogoji, kot so staranje populacije in večja raznolikost zdravstvenih stanj, vplivajo na rast primerov, ko se evtanazija ponudi. wfrtds.org+1

Večja družbena toleranca do evtanazije, zlasti v zahodnih državah, pomeni, da je želja po takšni možnosti bolj izražena in manj stigmatizirana, seveda pa mnogokrat družbeno sporna, saj je smrt lahko dosegljiva. Si to želimo tudi za Slovenijo? Bomo kršili našo Ustavo?

Če družba začne implicitno verjeti, da je “bolje umreti kot trpeti”, obstaja tveganje, da se izgubi kulturni in psihološki prostor za:

  • okrevanje,

  • pomoč,

  • prilagoditev,

  • paliativno oskrbo,

  • nove terapevtske pristope,

  • pomen socialne podpore.

Sodobna medicina je tudi draga, predvsem pri:

  • nevrodegenerativnih boleznih,

  • dolgotrajni paliativni oskrbi,

  • psihiatričnih boleznih,

  • invalidnosti.

Če se zdravstvo računa zgolj iz vidika financ, družba pa le v “koristnosti” prispevka v državno blagajno, potem se lahko kaj kmalu razvije subtilno sporočilo, ki ga očitno želi plasirati ta vlada: ddločitev za smrt ni le pravica, ampak tudi finančno odgovorna – kar pomeni, da smrt postane “priročna možnost”, ne skrajna, premišljena izjema.– poroča portal Os

Socialno ranljive skupine postajo, pri evtanaziji bolj ranljive. Če občutek vrednosti in pripadnosti oslabi, se lahko želja po smrti napaja iz pomanjkanja podpore, ne iz resnične avtonomne presoje. Primeri iz tujine kažejo, da v tako kategorijo sodijo:

  • depresivni, osamljeni, zlorabljeni,

  • invalidi,

  • starostniki brez bližnjih,

  • revni,

  • ljudje s kroničnim duševnim trpljenjem.

Zdravstveni sistem ima staro poslanstvo: pomagati živeti najbolje možno. Če ljudje začutijo, da zdravstvo lahko ponudi tudi “izhod”, se lahko pojavi zelena luč v mnogih primerih, prav tako pa zdravniki sami nasprotujejo tej možnosti, saj pravijo, da so zavezani kulturi življenja in ne kulturi smrti.

Če se kriteriji za odobritev evtanazije počasi širijo, to pomeni mnogokrat nevaren precedens za celotno družbo. Bolečina in trpljenje sta namreč subjektivna pojma. V tujini opazimo, da gre za širitev iz:

  • terminalne fizične bolezni
    v

  • kronično bolečino
    v

  • nevrološke bolezni
    v

  • psihiatrične motnje
    v

  • “življenje, ki ne dosega osebnih pričakovanj”

Ena izmed nevarnosti je tudi, da ko obstaja “hiter izhod”, se lahko zmanjša motivacija zdravstva in države za:

  • razvoj vrhunske paliativne medicine,

  • psihoterapijo,

  • medicinske inovacije,

  • socialno podporo,

  • deinstitucionalizacijo.

Zgodovina kaže, da družbe vlagajo največ tam, kjer čutijo nujnost. V moderni  kulturi, predvsem zahodni, se slavi mladost, starost pa je nepotrebna. Odnos do človeške ranljivosti se torej spreminja –  “vreden si toliko, kolikor si uporaben, zdrav ali samostojen.” To pa je antropološko nevaren preobrat.

V nedeljo 23.11. se lahko odločite! Vse jasneje postaja, da dokler družba nima vseh jasnih odgovorov, predvsem pa razvite paliativne oskrbe in strogo varovane meje uporabe, evtanazija ni dobra izbira za nikogar – in predlagani zakon ima preveč pomanjklivosti, da bi ga lahko slepo sprejeli. Odločite se preudarno!

 

Notranjska.si