V teh dneh smo se imeli priložnost pogovarjati z evropsko poslanko Patricijo Šulin, ki prihaja iz Trnovega pri Gorici. Z njo smo pogovor opravili, ker želimo našim bralcem približati delo evropskih poslancev, da se bodo 26. maja 2019 lažje odločili in odšli na volitve, saj bodo skozi pogovor spoznali, da naši predstavniki v Evropi naredijo veliko dela, ki je v Sloveniji prepogosto zamolčano.
Najin pogovor bi želela začeti morda malo drugače ter bi začela tam kjer ga velika večina po navadi konča. Kakšen je vaše vodilo v življenju in pri vašem delu, ki vas tudi v najtežjih trenutkih drži pri močeh?
Prihajam iz hribovske vasice Trnovo pri Gorici, kjer sem preživela razgibano otroštvo in mladost in kjer sem se od svojih staršev in sestre naučila ljubezni do bližnjega, delavnosti, odgovornosti in spoštovanja. Nato me je poklicna in zasebna pot vodila v Novo Gorico, kjer sem razširila svoja znanja, kot mama in žena pa s še večjo odgovornostjo gledala svet in dogajanja okrog nas. Moje vodilo v življenju in pri delu je bilo vedno odgovornost in poštenost do sebe in do drugih. Brez podpore družine in toplega doma, kjer vedno znova dobim dodatnega zagona, si težko predstavljam, da bi uspešno opravljala delo evropske poslanke.
Gospa Šulin ste prvi mandat evropska poslanka in me zanima ali ste imeli v tem obdobju dovolj »supporta« s strani naših vlad v tem obdobju, da ste lažje zamisli iz Slovenije prenesli v Evropo? Ali ste se morali za takšno povezavo boriti predvsem sami?
Nekaj stikov in pogovorov s predstavniki slovenske vlade je v petih letih bilo, vendar bi jih po mojem mnenju moralo biti še več. Evropski parlament je edina neposredno voljena institucija v Evropski uniji in predstavlja več kot 500 milijonov evropejcev. Vloga in pomen Evropskega parlamenta se iz leta v leto krepi, prav tako ima številne pristojnosti, da enakopravno sodeluje v procesu sprejemanja zakonodaje, ima proračunske pristojnosti ter številne nadzorne pristojnosti. Slovenske poslanke in poslanci imamo določeno težo in obžalujem, da slovenska vlada ne okrepi sodelovanja ter se po nasvet ne obrne tudi na nas.
Prihajate iz Trnovega pri Gorici, torej lahko ugotovimo, da niste iz tako imenovanega »centra moči« v Sloveniji. Zato me zanima kako gledate na enakomerno razvitost Slovenije in ali držijo vse glasnejša opozorila, da se pri nas razvijajo samo določena območja, prenekatera pa ostajajo zapostavljena?
Neenakomeren razvoj Slovenije in vse večja centralizacija je velik problem na katerega sem v tem mandatu tudi opozarjala. Namesto, da bi se razlike med regijami zmanjševale, se le te iz leta v leto povečujejo. Podpiram decentralizacijo Slovenijo in vzpostavitev pokrajin, saj bomo le tako lahko prišli do enakomernejše porazdelitve sredstev ter njihove večje učinkovitosti. Za boljše črpanje evropskih sredstev pa zagovarjam razdelitev države na dve razvojni regiji, na zahodno in vzhodno.
Veliko vašega časa v Evropskem parlamentu ste namenili tudi neuspešnemu črpanju evropskega denarja – nepovratnih vzpodbud. Zakaj je po vašem mnenju naša država v zadnji perspektivi iz Bruslja uspela dobiti tako malo sredstev? Nam lahko poveste točno kakšen odstotek je bil teh sredstev?
Evropska sredstva so predstavljala glavnino mojega dela v mandatu, saj sem bila v tem mandatu članica Odbora za proračun, prvo polovico tudi podpredsednica, ter nadomestna članica Odbora za nadzor proračuna. V zdajšnji finančni perspektivi 2014 – 2020 je Slovenija počrpala zgolj 20 odstotkov evropskega denarja, kar nas lahko vse skrbi. Naj spomnim na besede člana Evropskega računskega sodišča Sama Jereba, ki je poudaril, da Slovenija v letu 2017 ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Bojim se, da slovenska vlada v tej finančni perspektivi ne bo uspela počrpati vseh sredstev, saj je pri črpanju zelo zastala. V podobni situaciji smo bili tudi v prejšnji finančni perspektivi, vendar je druga vlada Janeza Janše, ki je nastopila mandat v začetku leta 2012, zelo pospešila črpanje evropskih sredstev iz takratne finančne perspektive, ki jo je nato Slovenija popolnoma izkoristila.
Lahko za naše bralce poveste nekaj uspešnih praks črpanja evropskega denarja v tem obdobju in kakšen projekt za katerega ste prepričani, da bi lahko pridobil veliko denarja pa žal zaradi spleta okoliščin le-tega ni prejel?
Na Celjskem področju lahko omenim uspešno zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje, zaradi katere se bo zmanjšala poplavna ogroženost na približno 1 475 hektarih poseljenih površin Celja, Laškega in Luč. Kar 85% od 45 milijonov evrov so prispevali EU skladi. Uspešen projekt je bil tudi Urgentni center Celje, s katerim se na enem mestu pacientom zagotavlja hitrejša in učinkovitejša zdravstvena obravnava akutnih stanj. Za ta projekt so EU skladi prispevali približno 5,3 milijona evrov. Zagotovo je pa bilo tudi veliko projektov, za katere bi lahko prejeli sredstva, vendar nismo za njih niti zaprosili.
Ali je pri pridobivanju evropskih sredstev res tako obsežna birokracija, da se do teh tako težko dostopa ali vi vidite težavo na kakšnem drugem področju?
V Sloveniji smo že navajeni, da se za neuspešno črpanje sredstev velikokrat krivi bruseljsko birokracijo, vendar so te trditve daleč od resnice. Slovenija si je s svojimi rigoroznimi predpisi predvsem sama zelo zakomplicirala črpanje evropskih sredstev, krivda za neuspešno črpanje evropskih sredstev pa leži predvsem na Vladi RS. Potrebujemo vlado, ki ima znanje, izkušnje in vizijo, pa bo tudi črpanje evropskih sredstev uspešnejše.
Vaša je bila tudi pobuda s katero ste Evropsko unijo opozorili, da Slovenci iz sosednjih držav ne prejemajo kazni v maternem jeziku ampak jeziku države v kateri je bil prekršek storjen, kljub temu, da direktiva jasno govori, da mora biti kazen izrečena v uradnem jeziku povzročitelja. Kako uspešni ste bili s tem posredovanjem in ali se je na tem področju že kaj premaknilo na bolje?
Name se je obrnilo več državljank in državljanov, ki so za storjen prometni prekršek v tujini na dom prejeli kazen, ki ni bila v slovenskem jeziku, temveč v jeziku države v kateri je bil prekršen storjen. Zato sem Evropsko komisijo opozorila na neuporabo slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami. Evropska komisija je v svojem odgovoru potrdila, da bi morala biti uporabljena slovenščina in da obveznost pošiljanja obvestil v jeziku države registracije velja za organe na vseh ravneh – od lokalne, regionalne do zvezne.
Tudi na področju turizma in prometa ste bili zelo dejavni v zadnjem petletnem obdobju v Evropskem parlamentu. Morda veste katera občina ali regija v Sloveniji je to vaše delo najbolje unovčila in našim bralcem zaupate kaj ste v sodelovanju z njimi uspeli realizirati v tem obdobju?
Turizem je v Evropski uniji nadvse pomembna gospodarska panoga, v Sloveniji pa tudi ena od najbolj perspektivnih in najhitreje razvijajočih se panog. Po podatkih Svetovnega potovalnega in turističnega sveta v Sloveniji turizem predstavlja 12,3 % celotnega BDP, število zaposlenih v turizmu v letu 2018 pa predstavlja 12,8 % vseh zaposlitev, kar predstavlja 110.700 delovnih mest. V tem mandatu sem sama veliko opozarjala tudi na turizem v povezavi s kulturno dediščino, za katero Evropska unija iz različnih skladov namenja številna sredstva. Raziskave namreč kažejo, da z enim evrom vloženim v sektor kulturne dediščine, ustvarimo za 20 evrov vrednosti. Turisti v kraje z bogato kulturno dediščino prinašajo denar, ki ga lahko nazaj investiramo v njeno ohranjanje, obnovo in promocijo. To pa daje nove priložnosti za kakovostna delovna mesta. Sama sem zelo ponosna na razstavo idrijske čipke v Evropskem parlamentu, ki sem jo organizirala v sodelovanju z Društvom klekljaric idrijske čipke iz Idrije, Društvom klekljaric Črni vrh-Godovič in Centrom za idrijsko dediščino. Nikoli ne smemo pozabiti, da je kulturna dediščina steber naše kulture in identitete. S svojo raznolikostjo nas bogati in hkrati povezuje, zato v kolikor želimo uspešno skupno prihodnost potrebujemo močne in globoke korenine.
Vsem nam je znano, da bomo 26. maja 2019 izbirali nove predstavnike v Evropski parlament. Vendar nekateri na te volitve gledajo zelo »mačehovsko«. Kaj bi vi vsem takim ljudem sporočili, zakaj je pomembno, da odidejo na volitve in oddajo svoj glas?
Vse volitve v Evropski parlament so zelo pomembne, letošnje pa so prelomne. Vsi dogodki v zadnjih petih letih, od posledic gospodarske krize, množičnih nezakonitih migracijah, terorizma pa vse do brexita, so pokazali kako pomembna je učinkovitost in enotnost Evropske unije pri soočenju z izzivi. Evropska unija je za Slovenijo izjemnega pomena, od vseh nas pa je odvisno kako bomo živeli v prihodnosti. Potrebno je iti na volitve in oddati svoj glas ter s tem pokazati, da nam je mar kdo nas bo predstavljal v Evropskem parlamentu.
Skozi svoje delovanje v evropski politiki v zadnjih petih letih ste spoznali delovanje le-te. Zato me zanima ali si v nadaljevanju želite več avtonomnosti posameznih držav v Evropski uniji ali da se še več pristojnosti prenese na Evropsko unijo in zakaj ste takšnega mnenja?
V Evropi moramo najti ravnovesje med različnimi področji delovanja. Na eni strani se soočamo s kritikami, da je bruseljska birokracija preveč vpeta v vsakdanje življenje naših državljanov, na drugi strani pa so nekateri prepričani, da je Evropska unija prešibka in premalo odzivna pri soočanju z aktualnimi problemi. Vse to nas obvezuje, tako institucije EU kakor tudi države članice, da poiščemo ravnovesje med področji, kjer moramo krepiti sodelovanje na ravni EU ter področji, kjer moramo dati več pristojnosti državam članicam. Zagotovo so področja kjer mora biti EU močna in prisotna kot je denimo ustvarjanje delovnih mest in krepitev gospodarstva, varnost in boj proti terorizmu, so pa tudi področja kjer moramo v večji meri upoštevati načelo subsidiarnosti, ki pravi, da naj EU posreduje le takrat, če bodo njeni ukrepi učinkovitejši od držav članic na njihovih nacionalnih ali lokalnih ravneh.
Katerih pet področij bo po vašem mnenju najpomembnejših v naslednjem petletnem obdobju Evropske unije in kaj bodo ta področja pomenila za naše državljanke in državljane?
Glavni izziv novega sklica bo zagotovo učinkovitejše dogovarjanje in sklepanje kompromisov med političnimi skupinami ter uspešnejše premagovanje razlik med državami članicami, ki prihajajo iz vzhoda in zahoda ter juga in severa. Čaka nas tudi nov razmislek o financiranju evropskega proračuna in njegovi reformi, vključno z iskanjem in zagotavljanjem lastnih virov. Prav tako moramo uspešno skleniti dogovor z Združenim kraljestvom, druge največjo neto plačnico iz Evropske unije, ki letno vplačuje približno 16 milijard evrov. Čaka nas tudi dokončanje pogajanj glede večletnega finančnega okvira 2021 – 2027, za katerega si prizadevam, da bi zagotovili poseben razdelek za obrambo in varnost. Za Slovenijo je prav tako pomembno, da se ohrani dovolj sredstev za kohezijsko in kmetijsko politiko, zaposlovanje mladih, raziskave in inovacije ter razvoj podeželja.
V kolikor boste izvoljeni predvidevam bodo vaša področja dela ostala podobna. Zato me zanima kateri projekt si v primeru izvolitve želite najprej izpeljati in vam je kot nekakšna vizija za naslednji mandat?
V kolikor bom ponovno članica Odbora za proračun, si bom v novem mandatu v pogajanjih za prihodnje evropske proračune še naprej prizadevala, da bo na področjih, ki so pomembni za našo prihodnost dovolj sredstev. Prav tako potrebujemo prožnejši proračun z dovolj veliko posebno rezervo za hitrejše in učinkovitejše odzivanje EU v primeru nenadnih dogodkov. Prav tako bom še naprej veliko časa posvetila ljudem, njihovim težavam in vprašanjem. Državljankam in državljanom moramo še bolj približati Evropsko unijo in predstaviti vse prednosti, ki jih Slovenija ima kot članica evropske družine. Zato vabim vse bralke in bralce Celjskega Glasnika, da se v nedeljo, 26. maja v čimvečjem udeležijo evropskih volitev. V kolikor pa menijo, da sem upravičila njihovo zaupanje, jih vabim, da na skupni listi SDS in SLS obkrožijo številko 3. pred mojim imenom.
Gospa Patricija Šulin, zahvaljujem se vam za vaše izčrpne odgovore in vam želim veliko uspeha na prihajajočih Evropskih volitvah. V primeru izvolitve pa veliko poguma in elana v naslednjem mandatu.
Hvala.
M.I.
