Denar se prenaša v proračun — ne za oskrbo
Najbolj šokantna številka je 143 milijonov evrov, ki jih je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) konec leta 2025 ugotovil kot presežek v segmentu dolgotrajne oskrbe in jih prenesel na račun Ministrstva za finance oziroma v državni proračun namesto, da bi takoj financiral dejanske storitve.
Po uradnih pojasnilih naj bi bilo to “normalno poslovanje znotraj državnih računovnih postopkov”, toda kritiki opozarjajo, da se denar uporablja za izboljšanje likvidnosti proračuna — ne pa za obljubljene storitve. To je denar, ki je bil pobran od državljanov – in bi moral biti namenjen pomoči starejšim, invalidom in drugim ranljivim skupinam — a ga vlada uporabi za druge proračunske potrebe.
Takšna praksa resno odpira vprašanje, ali je sistem obveznih prispevkov zgolj nov davek brez jasne odgovornosti, kam gre denar.
Koliko smo dejansko plačali?
Če vzamemo 2025 kot referenčno leto:
-
~255 milijonov EUR je bilo zbranih iz prispevkov.
-
Od tega je več kot 140 milijonov EUR ostalo neporabljenih za direktne storitve in je bilo prenesenih v državni proračun.
-
Dejanska storitev (npr. ocene upravičenosti, nekaj domačih storitev in administracija) je porabila del sredstev, a bistveno manj, kot je bilo nakazanih.
V praksi to pomeni, da je več kot polovica prispevkov, ki bi morala iti za oskrbo ljudi, končala kot “proračunski presežek” ali likvidnostni vir, ne pa kot neposredna storitev ali pomoč. To je realnost, ki jo ni težko poimenovati: davkoplačevalci plačujejo, država pa upravlja z denarjem, ne da bi zagotovila storitve v obsegu, kot je bilo obljubljeno.
Državljanom se vsiljuje nova finančna obveznost – prispevek, ki bremeni plače in pokojnine, a storitev, ki naj bi jo financiral, še ni v polnem delovanju. Namesto tega se denar kopiči in v veliki meri preusmerja v državni proračun, kjer služi kot likvidnostni vir, ne pa kot neposredna pomoč ljudem v stiski.
To ni le finančna napaka — to je politična odločitev, ki kaže na to, da so obljube o življenjsko pomembnih storitvah daleč pred realnostjo njihovega izvajanja. Davkoplačevalci naj plačujejo za sistem, ki ga še ni — in ko bo končno zaživel, bo najbrž … prepozno.
Notranjska.si