Aleksander Lukašenko je predsednik države od leta 1994 in v prejšnjih petih volilnih ciklih 1994, 2001, 2006, 2010, 2015 in na spornih volitvah 2020 ni imel resnega protikandidata. Zadnje predsedniške volitve v Belorusiji so bile 9. avgusta 2020. Aktualni predsednik Aleksander Lukašenko je dobil 80,1 % glasov, njegova protikandidatka Svetlana Tihanovska pa 10,12 %, nato pa je zapustila Belorusijo.

Njegovo predsednikovanje je z vidika Zahoda kontroverzno zaradi pomanjkanja političnih svoboščin. Kritiki so ga označili za avtoritarnega, njegovi zagovorniki pa verjamejo, da je njegova politika preprečila najhujše posledice prehoda v kapitalizem v post-sovjetskem obdobju. Lukašenko je na volitvah leta 2020  zaradi svojih dejanj med pandemijo koronavirusa naletel na večje nasprotovanje javnosti, tako kot sicer večina politikov, ki je bila na čelu držav v času divjanja pandemije COVID-19. Evropska unija je že večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi nenehnih kršitev človekovih pravic in represije v Belorusiji, kar zmanjšuje verjetnost svobodnih in poštenih volitev. V svojih izjavah je EU poudarila potrebo po vključujočem dialogu, ki bi vodil k volitvam pod mednarodnim nadzorom in v skladu z mednarodnimi standardi – Evropski svet. Belorusija je sicer članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), katere Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) že desetletja izvaja opazovanje volitev v državi. Vendar so beloruske oblasti v preteklosti večkrat zavrnile povabila mednarodnih opazovalcev. Na primer, pred parlamentarnimi volitvami februarja 2024 Belorusija ni povabila opazovalcev OVSE, kar je sprožilo kritike mednarodne skupnosti – Metropolitan. 

Na zasedanju predstavniškega doma beloruskega parlamenta je bila sprejeta odločitev o izvedbi predsedniških volitev 26. januarja 2025. V začetku novembra 2024 je Centralna volilna komisija Belorusije registrirala sedem iniciativnih skupin za zbiranje podpisov v podporo imenovanju predsedniških kandidatov. Oddaja dokumentacije za vpis kandidatov je bila zaključena 1. novembra. Poleg sedanjega voditelja države Aleksandra Lukašenka so potrjeni še naslednji kandidati: vodja beloruske Liberalno demokratske stranke Oleg Gaidukevich, predsednik Republikanske stranke dela in pravičnosti Alexander Khizhnyak, vodja oddelka za mladinske zadeve mestnega izvršnega odbora Minsk Olga Sustanova, neodvisna kandidatka Anna Kanopatskaya, ki je že sodelovala na predsedniških volitvah leta 2020, predsednik republiškega sveta Beloruske zveze častnikov Sergej Bobrikov in vodja Komunistične partije Belorusije Sergej Syrankov.

Nedavna zmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah bi lahko povzročila nekatere spremembe v odnosih med ZDA in Belorusijo. Vendar pa je glede na pretekle izkušnje in trenutno geopolitično pokrajino dramatičen premik malo verjeten, vsaj dokler se odnosi med ZDA in Rusko federacijo ne normalizirajo. V očeh ZDA bo Belorusija verjetno ostala zaveznica Rusije in del njenega vplivnega območja. Namesto osredotočanja na prekinitev povezave Minsk-Moskva, kot v prejšnjem Trumpovem mandatu, bodo prizadevanja morda zdaj usmerjena v zajezitev ruskega in kitajskega vpliva v regiji prek komunikacije z Minskom. Aleksander Lukašenko je sicer podprl Trumpa v volilni bitki za Belo hišo proti Kamali Harris in upal na izboljšanje dvostranskih odnosov po spremembi v Beli hiši. Trumpu je hitro čestital za zmago, ga označil za “elektrarno” in “buldožerja” ter obljubil, da ga bo nominiral za Nobelovo nagrado za mir, če bo uspel končati konflikt med Rusijo in Ukrajino. Lukašenko je v nadaljevanju pohvalil ponovno izvoljenega ameriškega predsednika in izrazil upanje, da Trump ne bo podprl beloruskih demokratičnih sil, za razliko od Kamale Harris, in da bo končal vojno v Ukrajini.

Glede na te okoliščine je malo verjetno, da bodo predsedniške volitve januarja 2025 v Belorusiji potekale pod mednarodnim nadzorom, razen če bi prišlo do bistvenih sprememb v pristopu beloruskih oblasti k sodelovanju z mednarodnimi organizacijami in spoštovanju demokratičnih standardov, kar pa jim najverjetneje niti ni po godu.

Uredništvo: notranjska.si