Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije oziroma ZIURS je državni zbor sprejel 11. maja 2026. Gre za obsežen sveženj sprememb na področju davkov, prispevkov, pokojnin, zdravstva, samozaposlenih, najemnin in turističnega oddajanja.
Po njegovem sprejetju so sindikati sprožili referendumski postopek. Državni zbor je 27. maja z 48 glasovi proti 35 odločil, da referendum ni dopusten, saj zakon v pomembnem delu posega na področje davkov in drugih obveznih dajatev, o katerih Ustava referendum omejuje. Sindikati so zato vprašanje prenesli na Ustavno sodišče. Vrtovec pa je že maja napovedal, da se referenduma ne boji. »Če tudi pride do referenduma o razvojnem zakonu, ga bomo zmagali,« je takrat dejal.
Kaj naj bi ljudje z zakonom dejansko dobili?
Predlagatelji ZIURS poudarjajo predvsem neposredne finančne razbremenitve različnih skupin prebivalstva.
Za upokojence zakon predvideva odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo, za upokojence, ki nadaljujejo z delom, pa možnost prejemanja polne pokojnine.
Za samozaposlene prinaša ugodnejšo ureditev minimalnih prispevkov pri nizkih letnih prihodkih in spremembe sistema normiranih odhodkov.
Pri popoldanskih s. p. predlagatelji izpostavljajo odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo iz naslova dejavnosti in ugodnejšo davčno obravnavo.
Pomemben del zakona posega tudi v zdravstvo. Predlagatelji pričakujejo, da bi odprava nekaterih omejitev pri delu zdravstvenih ustanov in zdravnikov omogočila več storitev ter posledično krajšanje čakalnih vrst.
Nižji davek na oddajanje stanovanj
Zakon posega tudi na stanovanjski trg. Predvideno je znižanje davka od oddajanja nepremičnin na 15 odstotkov, še izrazitejša ugodnost pa bi veljala pri dolgoročnem oddajanju mladim oziroma mladim družinam, kjer predlagatelji navajajo 5-odstotno obdavčitev.
Za sobodajalce zakon predvideva tudi zamrznitev oziroma spremembo omejitev, ki jih je uvedla prejšnja ureditev turističnega oddajanja.
Razvojna kapica za najbolje plačane kadre
Ena najbolj odmevnih rešitev je tako imenovana razvojna kapica nad 7.500 evri bruto plače. Predlagatelji jo predstavljajo kot ukrep za zadrževanje visoko usposobljenih strokovnjakov in izboljšanje konkurenčnosti Slovenije. Nasprotniki, predvsem sindikati, pa opozarjajo, da bi bila neposredna korist skoncentrirana predvsem pri najbolje plačanih zaposlenih.
In prav tu se kaže bistvo referendumskega spora. Zagovorniki govorijo o razbremenitvi dela, podjetništva in državljanov, nasprotniki pa opozarjajo na zmanjševanje prihodkov državne, zdravstvene in pokojninske blagajne.
Koliko denarja bi zakon odnesel iz javnih blagajn?
Ocene niso majhne. Predlagatelji so finančni učinek zakona ocenili na približno 571,7 milijona evrov manj javnofinančnih prihodkov na leto, medtem ko je prejšnja vlada opozarjala, da bi bil izpad lahko celo blizu milijarde evrov. Zagovorniki odgovarjajo, da Slovenija ne potrebuje vedno novih davkov, ampak predvsem več gospodarske aktivnosti in učinkovitejšo porabo denarja. Pri tem navajajo tudi številke Fursa.
Finančna uprava je v letu 2025 pobrala 26,6 milijarde evrov javnofinančnih prihodkov, kar je bilo 1,5 milijarde več kot leta 2024 in 4,1 milijarde več kot leta 2023. Gre za uradne podatke Fursa.
Vrtovec zato postavlja vprašanje, kam je šel dodatni denar, če državljani še vedno čakajo na zdravstvene storitve, država pa se sooča z velikimi javnofinančnimi izzivi.
Sindikati: zakon ogroža temelje socialne države
Na drugi strani sindikati opozarjajo, da zakon ni zgolj paket davčnih razbremenitev. Po njihovem gre za velik poseg v temelje socialne države, sprejet brez zadostnega socialnega dialoga. Bojijo se predvsem, da bi visok izpad prihodkov pozneje pomenil pritiske na financiranje zdravstva, pokojnin, javnih storitev in plač. Prav zato želijo, da imajo zadnjo besedo volivci.
Zanimivo je, da so bila glede dopustnosti referenduma razdeljena tudi pravna mnenja. Rajko Pirnat je ocenjeval, da je zaradi obsežnih davčnih določb referendum zelo verjetno nedopusten, medtem ko je Saša Zagorc dopuščal možnost, da ga Ustavno sodišče vendarle dovoli.
Referendum bo postal spopad dveh pogledov na Slovenijo
Če se referendumski postopek zdaj dokončno nadaljuje, bo pred volivci precej več kot zgolj vprašanje enega interventnega zakona. Na eni strani bo argument, da mora država ljudi, podjetnike in delo davčno razbremeniti, da bo gospodarstvo ustvarilo več. Na drugi strani bo opozorilo, da davčne razbremenitve pomenijo tudi manj denarja za javne blagajne, zato mora država pojasniti, kako bo zagotavljala financiranje zdravstva, pokojnin in drugih storitev.
Vrtovec svojo stran razprave že postavlja zelo jasno. Njegovo sporočilo je preprosto: več bomo ustvarili, več bomo lahko tudi delili. Nasprotniki zakona pa bodo morali volivce prepričati, da je cena predlaganih razbremenitev za javne finance previsoka.
Če bo referendum izveden, bomo tako dobili enega prvih velikih političnih preizkusov novega mandata – in zelo neposreden odgovor na vprašanje, kateremu ekonomskemu modelu Slovenija bolj zaupa.