+10Dnevnik+10TIMES.sSprejet uradni demanti DnevnikuV popravku, ki ga je objavil Dnevnik, kabinet predsednika vlade izrecno trdi, da ta trditev ne drži. Po Haagu se je premier namreč skliceval na resolucijo, ki jo je pred dvema tednoma potrdil Državni zbor – da bo obrambo letos vojna Slovenija namenila 2 % BDP z načrtom postopnega zviševanja za +0,2 % letno do 2030. S tem se namerava Slovenija do leta 2030 približati cilju 3 % BDP, v skladu z metodologijo NATO iz leta 2018 Dnevnik.){kind=link}
Ljubljana, 11. julij 2025 – Vlada Robert Goloba je danes izrazila močno negodovanje nad tiskanimi navedbami Dnevnika o tem, da naj bi se premier na vrhu zveze NATO v Haagu zavezal, da bo Slovenija do leta 2035 namensko namenila kar pet odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo. Vlada to označuje za napačno in zavajajoče informacije X (formerly Twitter)+10Dnevnik+10TIMES.s
Sprejet uradni demanti Dnevniku
V popravku, ki ga je objavil Dnevnik, kabinet predsednika vlade izrecno trdi, da ta trditev ne drži. Po Haagu se je premier namreč skliceval na resolucijo, ki jo je pred dvema tednoma potrdil Državni zbor – da bo obrambo letos vojna Slovenija namenila 2 % BDP z načrtom postopnega zviševanja za +0,2 % letno do 2030. S tem se namerava Slovenija do leta 2030 približati cilju 3 % BDP, v skladu z metodologijo NATO iz leta 2018 Dnevnik.
Kontekst razprave o obrambnih izdatkih
Predsednik vlade je namreč odločno potrdil podpis dogovora o zvišanju obrambnih izdatkov na zadnjem vrhu v Haagu. Vlada je sicer že sprejela zavezništvo, da bo do 2035 zvišala izdatke na 5 % BDP – a to naj bi se izvajalo postopoma. ZDA medtem pritiskajo na evropske članice, da resnično izpolnijo to ambiciozno obljubo Dnevnik.
Slovenija trenutno namenja le približno 1,29 % BDP za obrambo – daleč pod zavezo iz preteklih let, ki je znašala 2 % BDP zdsds.si+8Dnevnik+8arhiv.gorenjskiglas.si+8.
Golobova reakcija na medijsko interpretacijo
Po tem, ko je parlament potrdil referendum o višanju obrambnih izdatkov na 3 % BDP do 2030 – vložen s strani Levica –, je Golob segel po načinu, da bi dodatno vložil vprašanje o članstvu v NATO v referendum kot informativno odločanje javnosti POLITICO+1Dnevnik+1. Takšna poteza je sprožila val kritik, tako znotraj njegove koalicije (SD) kot pri zunanji stroki, ki so opozarjali, da ni primerna taktika za vojaško zavezo.
Lep koncept “referendum o izdatkih” se je razvil v širšo politično in medijsko razpravo. Gre za primer, kako mediji precej interpretirajo premierjeve izjave in jih včasih predstavijo kot nekaj bolj radikalnega, kot je v resnici – kot kaže nedavna razjasnitev Dnevnika.
Janševa kritika na portalu X
Predsednik SDS Janez Janša se je odzval prek portala X, kjer je izpostavil, da se premalo pozornosti posveča resničnemu stanju podpore koalicije glede obrambnih izdatkov. Janša je vlado Goloba pozval, naj glasovanje o referendumu o obrambnih izdatkih poveže z zaupnico vladi, da se razkrije resnična politična volja. Na X je zapisal:
“Predsednik @vladaRS dr. Golob naj v skladu s 117. členom Ustave RS veže zaupnico na glasovanje o razpisu posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih. Da vidimo, kaj je res. PV trdi, da je koalicija enotna, hkrati pa 2/3 koalicije podpira referendum, ki mu vlada nasprotuje.” YouTube+15N1+15Zanima.me+15
Kasneje je Janša predlagal alternativno “rešitev”:
“Predlagamo, da namesto referendumov o NATO in obrambnih izdatkih razpišemo referendum o zaupnici golobovi vladi. To reši vse dileme in zagate.” X (formerly Twitter)+1regionalobala.si+1
Janševa obramba izhaja iz argumenta, da koalicija ni enotna in da bi se s takšno potezo razkrila resnična politična podpora. Opozarja tudi, da priprava vprašanja referenduma o članstvu v Nato ni smiseln ukrep, saj za izstop iz zavezništva koalicija nima zadostne 2/3 večine v DZ 24ur.
Uredništvo Notranjska