24 ur zvečer, Robert Golob pa samozavestno izjavi: nisem bil izvoljen na to funkcijo, da bi polagal račune. Kdo bi torej moral po njegovem mnenju polagati račune, če ne ravno predsednik vlade? Gre za nespametno trditev, aroganco ali za totalno brezbrižnost, ko gre za vodenje države?

Ko je oblast prevzel Robert Golob, je bil predstavljen kot vrhunski menedžer, človek rezultatov, ki bo državo vodil racionalno, učinkovito in razvojno. Sporočilo volivcem je bilo jasno: prihaja poslovna logika, konec improvizacije, začetek sistemskih rešitev. Danes, le mesec dni pred volitvami, je slika precej drugačna.

Še posebej po izjavi v oddaji 24UR Zvečer, kjer je premier dejal, da ni tukaj zato, da bi komu polagal račune. Izjava, ki je v demokraciji – kjer oblast odgovarja javnosti – zvenela najmanj nenavadno. Vlada namreč ni uprava zasebnega podjetja. Vlada odgovarja državljanom.

Od pospeška do ohlajanja

Leto 2021 je bilo leto okrevanja po pandemiji. Gospodarska rast je bila visoka, podprta z evropskimi sredstvi, sprostitvijo omejitev in močno industrijsko proizvodnjo. A po tem začetnem zagonu se je tempo začel umirjati. BDP je izgubil dinamiko. Izvoz je postal bolj negotov. Javne finance so pod pritiskom. Inflacija je zarezala v kupno moč. Energetska kriza je prizadela industrijo. Investicije niso dobile stabilnega strateškega okvirja.

Namesto dolgoročnih reform smo dobili odzivne ukrepe – gasilske posege, ne sistemskih sprememb.

Menedžerski mit in realnost države

Vodenje države ni isto kot vodenje podjetja. Podjetje skrbi za dobiček in stroške. Država mora usklajevati socialno politiko, fiskalno stabilnost, konkurenčnost, geopolitične izzive in dolgoročni razvoj.

Kritiki opozarjajo, da je vlada preveč energije porabila za kadrovske zamenjave in politične obračune, premalo pa za ustvarjanje predvidljivega poslovnega okolja. Investitorji potrebujejo stabilnost. Podjetja potrebujejo jasne davčne okvire. Gospodarstvo potrebuje reforme trga dela, zdravstva in administracije – ne stalnih sprememb pravil.

BDP ni vse – a veliko pove

Res je, da se celotna Evropa sooča z ohlajanjem gospodarstva in posledicami vojne v Ukrajini. A vprašanje ostaja: ali smo obdobje visoke rasti izkoristili za krepitev odpornosti? Odgovor je ne. Javna poraba je rasla hitreje kot produktivnost. Strukturne reforme so obstale. Birokracija se ni zmanjšala. Podjetniki opozarjajo na negotovost. Gospodarstvo ne reagira na retoriko, ampak na pogoje.

Če bi vlada želela upravičiti podobo “vrhunskega menedžmenta”, bi morala zagotoviti stabilne javne finance, spodbuditi investicije, zmanjšati administrativne ovire in jasno začrtati energetsko ter razvojno strategijo. Zdaj pa nas do volitev loči le še kratek čas in zdi se, da Svoboda izgublja tla pod nogami.

notranjska.si

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA