Evropska komisija je po več kot 25 letih pogajanj v zakonodajni postopek vložila sporazum med Evropsko unijo in državami Mercosurja, ki je bil 17. januarja 2026 tudi uradno podpisan v Asunciónu v Paragvaju. Gre za obsežen partnerski sporazum o trgovini in sodelovanju, s katerim želi EU vzpostaviti eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu.

Komisija je že septembra 2025 sprejela predlog sklepov Sveta EU o podpisu in sklenitvi sporazuma, skupaj z začasnim trgovinskim dogovorom. Kljub podpisu pa sporazum še zdaleč ni stopil v veljavo, saj mora pred tem prestati ratifikacijo v Evropskem parlamentu, državah članicah EU ter v državah Mercosurja.

Postopek se je zdaj zapletel. Evropski parlament je namreč zaradi resnih pravnih in vsebinskih pomislekov odločil, da sporazum pošlje v presojo Sodišču Evropske unije, s čimer se njegova uveljavitev odmika v časovno nedoločeno prihodnost.

Delegacija Slovenske demokratske stranke (SDS) v Evropskem parlamentu sporazumu ostro nasprotuje. Po njihovem mnenju bi dogovor odprl vrata nelojalni konkurenci, saj bi omogočil prost uvoz cenejših kmetijskih izdelkov iz Južne Amerike, ki po kakovosti in standardih niso primerljivi z evropskimi. Največjo škodo bi po njihovem utrpele slovenske male in ekološke kmetije.

Vodja delegacije SDS in poslanka Evropskega parlamenta Romana Tomc poudarja, da je zaščita slovenskega kmeta in varnost hrane absolutna prioriteta. Ob tem je pojasnila, da so podprli pobudo za sodno presojo zato, da se preveri, ali je bil postopek sprejemanja sporazuma sploh skladen z evropskimi pogodbami.

Čeprav priznavajo, da imajo trgovinski sporazumi lahko tudi pozitivne učinke, v SDS opozarjajo, da predlagani zaščitni mehanizmi v sporazumu niso dovolj jasni, še bolj vprašljivo pa je njihovo izvajanje v praksi. Po njihovih navedbah niti Evropska komisija niti slovenska vlada nista znali prepričljivo pojasniti, kako bodo ti zaščitni ukrepi delovali, kakšen bo dejanski vpliv na slovensko kmetijstvo in kako se bodo spremenile cene hrane.

Pri svoji odločitvi so, kot poudarjajo, upoštevali tudi stališča Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in sindikata kmetov, ki prav tako opozarjata na tveganja sporazuma.

Razprava o sporazumu EU–Mercosur se tako nadaljuje na najvišji pravni ravni, njegova prihodnost pa za zdaj ostaja odprta.

 

notranjska.si