Bo obveznega RTV-prispevka vendarle konec? Čeprav po še nedokončnih rezultatih posvetovalnega referenduma za las vodijo nasprotniki ukinitve, je predsednik vlade Janez Janša že nakazal precej drugačno prihodnost financiranja RTV Slovenija. Njegovo sporočilo je bilo nedvoumno: prispevek naj bi v prihodnje plačevali tisti, ki ga želijo. Konkretnega modela pa vladajoča politika za zdaj še nima.
Razprava o RTV-prispevku se po nedeljskem referendumu očitno šele dobro začenja. Po trenutno preštetih glasovnicah je proti ukinitvi obveznega prispevka glasovalo 462.299 volivcev, za ukinitev pa 461.753. Razlika je torej vsega 546 glasov oziroma približno 0,06 odstotne točke. Izid še ni dokončen, saj bodo glasovnice iz tujine prišteli 19. oktobra. 24urIn prav iz tega skoraj popolnoma izenačenega rezultata je premier Janez Janša potegnil precej presenetljiv sklep.
Janša: plačevali bodo tisti, ki to želijo
Janša je po referendumu na družbenem omrežju X zapisal, da mora vlada slediti izraženi volji ljudi. Njegova napoved je bila zelo neposredna:
»Torej bodo RTV-prispevek pač plačevali tisti, ki to želijo.« 24ur
To je doslej najjasnejši signal predsednika vlade, da bi lahko Slovenija opustila sedanji sistem, po katerem je RTV-prispevek obvezen, in ga nadomestila z neko obliko prostovoljnega plačevanja. Janša je ob tem rezultat interpretiral tako, da bi morali upoštevati obe skoraj enako veliki skupini volivcev: tiste, ki želijo sedanji sistem, in tiste, ki obveznega prispevka nočejo.
To ni prišlo čez noč: SDS je ukinitev zagovarjala že pred referendumom
Janševa izjava pravzaprav ni popoln preobrat. SDS je že pred glasovanjem jasno zagovarjala ukinitev obveznega RTV-prispevka. Stranka je zapisala, da bi moral posameznik imeti več možnosti odločanja o tem, katere medijske vsebine je pripravljen financirati, ter da obvezna položnica ni edini način financiranja javnega medija. SDS
Toda kako bi to sploh delovalo?
Tu se stvar zaplete. Poslanka SDS Alenka Jeraj je po Janševi napovedi priznala, da konkretnega modela še nimajo izdelanega. Na vprašanje, kako bi prostovoljno plačevanje izvedli v praksi, je dejala, da se morajo v stranki o tem še pogovoriti in poiskati način, kako upoštevati voljo tistih, ki želijo RTV-prispevek plačevati, in tistih, ki ga ne želijo. 24ur
Med odprtimi vprašanji so zato:
- ali bi se morali ljudje sami prijaviti za plačevanje,
- ali bi plačniki dobili kakšne dodatne storitve,
- kako bi se financirali programi, ki jih zakon določa kot javno službo,
- ter kdo bi pokril razliko, če bi se število plačnikov močno zmanjšalo.
In to so vprašanja, pri katerih slogan »plačal bo, kdor želi« nenadoma postane precej debelejši fascikel zakonodaje.
Obstaja tudi druga možnost: RTV iz državnega proračuna
V parlamentarnih postopkih se pojavlja še ena rešitev. Stranka Resni.ca je predlagala ukinitev sedanjega RTV-prispevka in financiranje javnega zavoda neposredno iz državnega proračuna. Ali bo SDS takšno rešitev podprla oziroma jo vključila v svoj model, za zdaj ni jasno. Net TV online
Prav tu je ena največjih dilem. Če prispevka več ne bi plačevala gospodinjstva neposredno, bi RTV lahko financirali iz davkov oziroma državnega proračuna. Za državljana bi položnica izginila, denar pa bi seveda moral priti od nekod drugod. Čarobni bankomat brez davkoplačevalcev še vedno ostaja eden redkih izumov, ki jih politika ni uspela patentirati.
Ministrstvo za kulturo: upoštevati želimo vse
Zanimiv je tudi odziv ministrstva za kulturo, ki bo imelo pri pripravi morebitnih zakonskih sprememb pomembno vlogo. Na ministrstvu rezultat referenduma razumejo kot dokaz izredne polariziranosti volilnega telesa in pravijo, da bodo poskušali upoštevati želje vseh volivcev. Toda tudi ministrstvo trenutno še ne razkriva, kako naj bi takšen model izgledal. Podrobnosti o prostovoljnem plačevanju, ki ga je omenil Janša, tako še niso znane. 24ur
Zanimivo je tudi stališče ministrstva, da približno polovica volivcev z referendumskim glasom sporoča nezadovoljstvo z načinom, kako RTV opravlja javno službo, ter željo po večjem nadzoru nad porabo denarja. Siol
Kritiki opozarjajo: javni servis ni naročnina na Netflix
Predlog ima seveda tudi ostre nasprotnike. Nekdanja ministrica za kulturo in opozicijska političarka Asta Vrečko je Janševo logiko kritizirala z argumentom, da javnih storitev ne financirajo samo tisti, ki jih trenutno uporabljajo. Kot primer je izpostavila šolstvo in zdravstvo ter opozorila, da takšen pristop posega v načelo skupnega financiranja javnih institucij. Net TV online
Kaj se bo torej zgodilo?
Danes je mogoče precej zanesljivo reči troje. Prvič: RTV-prispevek ta trenutek še vedno ostaja obvezen. Drugič: Janez Janša je kot predsednik vlade jasno napovedal politično smer, po kateri bi lahko plačevanje postalo prostovoljno. Tretjič: vlada še nima objavljenega konkretnega zakonskega modela, kako bi to izvedla in kako bi v takšnem sistemu zagotovila stabilno financiranje RTV Slovenija. 24ur
Vse oči zdaj uprte v vlado
Ključni trenutek bo prišel, ko bo Janševa vlada svojo politično napoved prevedla v dejanski zakon. Takrat bomo izvedeli, ali bo rešitev res pomenila:
»Kdor želi RTV, naj jo plača.« Ali bo obvezni prispevek nadomestilo financiranje iz proračuna.
P.N.