Novo mesto – Smrt Aleša Šutarja je pretresla javnost. Zdaj pa je pretresla še odločitev sodišča: osumljeni Sabrijan Jurkovič je znova na prostosti. Ne zato, ker bi bil primer zaključen. Ne zato, ker bi bila resnica razjasnjena. Temveč zato, ker dokazi – vsaj za zdaj – ne zadoščajo.
Dogodek, ki se je zgodil konec oktobra pred znanim lokalom, se je v nekaj sekundah sprevrgel v tragedijo. Pretep, padec, hude poškodbe. Nekaj dni pozneje smrt. Javnost je zahtevala odgovore, policija je hitro ukrepala, osumljenec je bil priprt. Zdelo se je, da gre zadeva proti jasnemu razpletu.
A ta razplet se je ustavil na sodišču. Dokazi, ki ne držijo skupaj so storilca osvobodili in lahko samo čakamo ali bo sodstvo ukrepalo in priprlo prave judi.
Že takoj po tragediji so po mestu zakrožile vroče govorice, da zgodba ni tako preprosta, kot se je sprva zdelo – da ni šlo le za enega napadalca. Med očividci in po lokalih so se šepetaje širile trditve o več vpletenih, o prerivanju, kaosu in o tem, da naj bi usodni udarec prišel od nekoga drugega. Čeprav so bile te informacije dolgo zgolj neuradne in brez uradne potrditve, niso izginile – nasprotno, z vsakim novim zaslišanjem in spreminjajočimi se izjavami prič so postajale vse glasnejše.
Med sodno preiskavo so se začele kazati razpoke. Priče so govorile različno. Nekatere so spreminjale izjave, druge so nakazovale, da usodnega udarca morda sploh ni zadal Jurkovič. Kar je sprva delovalo jasno, je postalo megleno. Sodišče je zato odločilo: pripora ni več mogoče utemeljiti. Brez dovolj trdnih dokazov, brez jasne verige odgovornosti, brez nedvoumnega odgovora na ključno vprašanje – kdo je povzročil smrt.
In tako je osumljeni stopil iz pripora na svobodo.
Pravosodje pod pritiskom javnosti
Odločitev je sprožila val ogorčenja. Na družbenih omrežjih so se pojavili očitki o neučinkovitem pravosodju, o sistemu, ki naj bi odpovedal. A pravniki opozarjajo: pripor ni kazen. Je izjemen ukrep, ki ne more obstajati brez trdnih temeljev.
Ko ti temelji popustijo, mora tudi najtežji primer slediti zakonu.
Primer še ni končan
Pomembno je poudariti: to ni oprostilna sodba. Preiskava še poteka. Tožilstvo ima možnost zbrati nove dokaze, razjasniti protislovja in – če bo mogoče – poiskati odgovore, ki jih zdaj ni.
A dejstvo ostaja: Aleš Šutar je mrtev. Storilec – pravno gledano – še ni znan. In Sabrijan Jurkovič je, kljub teži primera, danes svoboden človek.
Vprašanje, ki visi v zraku, pa ostaja:
bo resnica sploh kdaj dokončno prišla na dan?
Uredništvo Notranjska