Slovenija se spopada z naraščajočo prisotnostjo zlatega šakala (Canis aureus) — plenilca, ki je v preteklosti veljal za redkost, danes pa marsikje ogroža kmete in njihovo preživetje.
Resnični pokoli – drobnica na udaru
-
V Posočju, na planini Starijski vrh, so v manj kot desetih dneh zabeležili štiri napade zveri na drobnico; trije na planini in enega v vasi Sedlo v Breginjskem kotu. Skupaj so našli 11 ubitih ovac in eno jagnje. 24ur+2N1+2
-
Rejci trdijo, da zaradi teh napadov izgubljajo tretjino črede čez sezono. N1+1
-
Posledica: manjše število ovčerejcev, zmanjšane črede — leta 2019 je čreda na planini štela 244 ovac, letos pa le okoli 149. Število rejcev se je v istem času skoraj prepolovilo. 24ur+1
To niso osamljeni primeri, ampak trend, ki se vleče že več let.
Zakaj se problem povečuje?
-
Brez ustrezne zaščite: Drobnica na planinah pogosto pase brez trdnih ograj ali pastirjev psov, saj teren, pot do pašnih zemljišč in javna dostopnost otežujejo učinkovite ukrepe zaščite. 24ur+1
-
Nejasnost pravnih in odškodninskih praks: Kmetje dobijo povrnjeno le za najdene živalske kadavre. Če kadavrov ni, ker so jih pojedli mrhovinarji ali jih ni mogoče identificirati, škoda ostane neplačana. Nova24TV+2N1+2
-
Upravljanje populacije šakala in volka je pravno zapleteno. Volk je zaščitena vrsta, kar omejuje ukrepe, šakal je lovna vrsta od 2014, a konkretni ukrepi (odstrel, regulacija) so omejeni. Nova24TV+2N1+2
Posledice za kmetijo in podeželje
-
Finančne izgube: izguba ovac, jagnjet, investicije v zaščitne ukrepe (ograje, psi, nočno varovanje).
-
Demografski upad rejcev: Kmetje se umikajo s planin, zmanjšujejo črede, ker stroški in tveganja presegajo koristi. 24ur+1
-
Povečan psihološki pritisk in občutek nemoči: vsesplošna skrb zaradi neurejenih rešitev, ker država nima enotne strategije za regulacijo škode, ki jo povzročajo šakal in volk.
Kaj bi lahko pomagalo – predlogi ukrepov
Da se lahko zmanjša škoda in omogoči sobivanje, so nudeni naslednji ukrepi:
-
Uvedba primernega finančnega sklada za odškodnine, ki bi kril škodo tudi, ko niso najdeni kadavri.
-
Povečanje dovoljenega odstrela šakala, kjer je populacija previsoka in povzročajo škodo.
-
Boljše tehnične zaščite: močnejše ograje, električne ovire, pastirski psi, premične električne mreže za prenočevanje živali. KGZS-MS+1
-
Jasna pravila glede odgovornosti in trajnostnega upravljanja populacije šakala in volka, z navzočnostjo vseh deležnikov (kmetov, lovcev, veterinarjev, države).
Šakal ni več teorija ali redka kratka zanimivost v naravi. To je živa, aktivna grožnja za mnoge rejce drobnice v Sloveniji. Če se država in skupnost hitro ne prilagodita in ukrepata, bo cena previsoka – ne le v izgubljenih živalih, ampak tudi v odseljevanju ljudi z gorskih in planinskih območij, izginjanju tradicionalnih načinov reje, ter v resnem upadu kmetijstva v regijah, kjer je drobnica način preživetja.
Uredništvo Notranjska