Poslanske skupine SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati Anžeta Logarja in Resni.ca so že minuli teden v parlamentarno proceduro vložile zahtevo za nujno sejo Odbora za finance z zgovornim naslovom: »Negospodarno ravnanje z javnimi financami v času Vlade Republike Slovenije pod vodstvom dr. Roberta Goloba«.

Po njihovih navedbah naj bi mandat Golobove vlade zaznamovali pomanjkanje fiskalne discipline, neracionalna poraba javnega denarja in številni primeri negospodarnega ravnanja z denarjem davkoplačevalcev.

Med najbolj izpostavljenimi primeri so nakup več kot 13.000 prenosnih računalnikov, ki so po navedbah predlagateljev samevali v skladišču in izgubljali vrednost, nakup sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, podražitve infrastrukturnih projektov ter zamude pri projektih, ki bi jih državljani dejansko potrebovali: vodovodi, kanalizacija, ceste, zdravstvo in razvojna infrastruktura.

Toda najbolj neprijetno vprašanje ni več samo, kam je šel denar. Vprašanje je, zakaj se tisti, ki so državo vodili, zdaj tako burno odzivajo na možnost revizije in parlamentarne preiskave.

Predlagatelji nujne seje želijo, da vlada v šestih mesecih opravi revizijo porabe javnega denarja Golobove vlade v času opravljanja tekočih poslov, do konca leta 2026 pa še preveri možnosti za zmanjšanje javne porabe zaradi izpolnjevanja maastrichtskih kriterijev – saj jih, trenutno ne dosegamo. Pa javnost to ve?

Številke niso nedolžne. Po podatkih, ki jih je objavila vlada oziroma jih povzema 24ur, je državni proračun v prvih petih mesecih leta 2026 zabeležil približno 7,4 milijarde evrov odhodkov in 6,5 milijarde evrov prihodkov, primanjkljaj pa je znašal 890 milijonov evrov oziroma 1,2 odstotka BDP. Odhodki so bili medletno višji za 15,6 odstotka.

In prav tu se začne politična drama. Ko nova oblast napoveduje strožji pregled porabe, se iz tabora Goloba, Svobode, SD, Levice in dela civilne družbe sliši opozorilo pred tako imenovano »politično policijo«. Pobudniki referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi trdijo, da bi spremembe omogočile politično zlorabo preiskovalnih komisij, posege v zasebnost, preiskovanje bančnih računov, komunikacij in oseb, ki niso nujno neposredno povezane s politiko. Zbrali so več kot 40.000 podpisov, zato naj bi o noveli jeseni odločali volivci.

Robert Golob je ob oddaji podpisa za referendum dejal, da gre pri referendumu »proti politični policiji« za to, da se politikom ne da možnosti, da bi brez pravne zaščite preiskovali kogarkoli. Opozoril je, da bi lahko vladajoča politika po njegovem ljudi preiskovala zato, ker se z njimi ne strinja. A to enostavno ne drži – po novem bodo le podpisniki in upravljalci z javnim denarjem, odgovorni za to kar počenjo.

Toda na drugi strani zagovorniki novele trdijo ravno nasprotno: da sedanja ureditev preveč omejuje učinkovitost parlamentarnih preiskav in omogoča blokade. Po novem bi presojo ustavnosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave lahko zahtevala Sodni svet ali generalni državni tožilec, ne več širok krog oseb kot prej.

Oster je bil tudi Sebastjan Jeretič, v. d. direktorja UKOM. Po njegovih besedah ni res, da se nasprotniki novele borijo proti politični policiji. Trdi, da je ravno nasprotno: da novi zakon uvaja pravno varstvo in preprečuje zlorabe, ki naj bi se po njegovem dogajale pod starim zakonom. Jeretič je celo dejal, da so poslanci Svobode v prejšnjem mandatu delovali kot politična policija, pri čemer je omenjal preiskave Tamare Vonta in posege v bančne račune oziroma pritiske na poslovne partnerje. In sedaj to očitajo drugim – dobro poznana zgodba, saj so to počeli prav sami.

Tako se postavlja vprašanje, ki bo očitno zaznamovalo prihodnje mesece: gre res za skrb za človekove pravice in varovalke pred zlorabo oblasti — ali pa za paničen poskus, da se prepreči resen pregled tokov javnega denarja v času Golobove vlade?

Predlagatelji nujne seje trdijo, da Slovenija potrebuje pregled porabe, ker so javne finance po njihovem v slabem stanju, poraba pa je ob koncu mandata še dodatno poskočila. Nasprotniki novele pa svarijo, da bi parlamentarne preiskave lahko postale orodje političnega obračunavanja.

A politično dejstvo ostaja: ko se v Sloveniji odpre vprašanje milijonov, pogodb, skladišč, preplačanih nakupov in državnega denarja, se razprava zelo hitro preseli iz vprašanja odgovornosti v vprašanje strahu. In prav zato bo zgodba o Golobovi porabi javnega denarja ena najbolj vročih političnih tem tega poletja.

Če je bilo vse gospodarno, transparentno in zakonito, potem revizija ne bi smela biti težava. Če pa se pred njo gradi zid iz besed »politična policija«, se bodo mnogi vprašali, ali se kdo v resnici boji same preiskave — ali tega, kar bi ta lahko odkrila.

 

P.N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA