Naključje, premišljena zunanja politika ali politična naložba v lastno prihodnost? Po podatkih, ki jih je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve posredovalo portalu Info360, je Slovenija za prehransko varnost prebivalstva v Sahelu leta 2022 namenila 50.000 evrov, leto pozneje 100.000 evrov, v letih 2024, 2025 in 2026 pa vsakič po 300.000 evrov. V petih letih to pomeni skupaj kar 1,05 milijona evrov, letni prispevek pa se je v času ministrovanja Tanje Fajon povečal za šestkrat.

Zdaj želi prav Fajonova postati posebna predstavnica Evropske unije za Sahel. In vprašanje, ki se postavlja samo od sebe, je neprijetno: je Slovenija v Sahel vlagala zato, ker je bila regija nenadoma strateška prioriteta države – ali se je hkrati tlakovala tudi karierna pot tedanje ministrice?

Kaj pravi minister za zunanje zadeve Tone Kajzer?

Denar je začel naraščati takoj po njenem prihodu

Fajonova je zunanje ministrstvo prevzela leta 2022. Tistega leta je prispevek znašal 50.000 evrov. Leta 2023 se je podvojil, nato pa poskočil na 300.000 evrov in na tej ravni ostal tri leta. Časovno zaporedje je za nekdanjo ministrico najmanj neugodno.

Še posebej zato, ker je sedanje zunanje ministrstvo uradno potrdilo, da je bila njena kandidatura za posebno predstavnico EU vložena v času, ko je kot odhajajoča ministrica opravljala tekoče posle. Sedanje vodstvo zatrjuje, da pri kandidaturi ni sodelovalo in je ni podprlo. Je Fajonova že v času odločanja o denarju vedela, da se bo potegovala za položaj, neposredno povezan prav s to regijo? To je vprašanje, na katero javnost za zdaj nima jasnega odgovora.

Golob ji je napisal priporočilno pismo

Znano pa je, da kandidatura ni nastala brez politične podpore. Nekdanji premier Robert Golob je potrdil, da je Fajonovi izdal priporočilno pismo, saj je menil, da je njena kandidatura v interesu Slovenije. Zatrdil je tudi, da je opravila celoten izbirni postopek evropske zunanje službe in bila izbrana kot najprimernejša kandidatka.

Toda uradnega sklepa Golobove vlade o podpori kandidaturi mediji doslej niso našli. Info360 je poročal, da je od kabineta nekdanjega predsednika vlade zahteval tak dokument, vendar odgovora ob objavi članka še ni prejel. Torej imamo priporočilno pismo predsednika vlade, nimamo pa jasnega javnega odgovora, kdaj je kandidatura nastala, kdo jo je pripravljal in ali je bila ob odločanju o sredstvih za Sahel že na mizi.

Povsem upravičeno je domnevati, da si je nekdanja ministrica s finančnim angažmajem gradila kariero za prihodnost

Posebnega predstavnika EU predlaga visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve, dokončno pa ga imenuje Svet EU. Kaja Kallas je za novo predstavnico izbrala Fajonovo, države članice pa morajo njen predlog še potrditi.

Sedanjemu predstavniku Joãu Cravinhu mandat poteče 31. avgusta 2026. Gre za časovno omejeno in politično zelo vplivno funkcijo, katere naloga je predstavljati interese EU ter usklajevati njeno diplomatsko, varnostno in razvojno delovanje v Burkina Fasu, Čadu, Maliju, Mavretaniji in Nigru. Postopek imenovanja Fajonove je bil medtem zaradi pomislekov slovenske vlade že večkrat prestavljen. Evropska zunanja služba zatrjuje, da se bo dokončna odločitev lahko zavlekla v jesen.

P.N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA