V sinočnji oddaji Tarča je javnost dobila redek, zgoščen vpogled v to, kako se v Sloveniji prepletajo politika, državni denar in medijski prostor. Preiskovalna razprava je razgrnila mrežo lastniških povezav, oglaševalskih tokov in političnih vplivov, ki po navedbah avtorjev oddaje tvorijo nekakšen medijski imperij oblasti, povezan z aktualno vlado in njenim predsednikom Robert Golob.

Oddaja je izpostavila domnevne mehanizme, s katerimi naj bi se javna sredstva – prek državnih podjetij, oglaševalskih pogodb in razpisov – preusmerjala v izbrane medije. Po tej logiki mediji ne delujejo zgolj kot opazovalci oblasti, temveč kot njeni zavezniki: kritika se redči, neprijetne teme izginjajo, poudarek pa se seli na vsebine, ki so do vlade prizanesljive ali celo odkrito naklonjene. Tarča je pri tem pokazala, da ne gre le za posamične primere, temveč za sistemski vzorec stranke Svoboda, ki naj bi se ponavljal. Gre za preplet državnih podjetij in (ne)vladnih organizacij v prid stranki Svoboda.

Izpostavljeno je bila tudi neetično delovanje komisije, ki jo vodi Tamara Vonta, saj naj bi ta po ugotovitvah oddaje delovala izrazito pristransko in z namenom sistematičnega očrnjevanja opozicije, predvsem Slovenske demokratske stranke,  medtem ko subjekti, povezani z oblastjo, hkrati na svoje transakcijske račune prejemajo neposredna državna nakazila v vrednosti več milijonov evrov, kar odpira resna vprašanja o integriteti, verodostojnosti in dejanskem namenu takšnih nadzornih mehanizmov.

Pomemben del oddaje je bil namenjen vprašanju pluralnosti in neodvisnosti medijev. Če se oglaševalski denar koncentrira pri izbranih hišah, so manjši in kritični mediji potisnjeni na rob – ne zaradi pomanjkanja kakovosti, temveč zaradi finančnega izčrpavanja. To po mnenju sogovornikov ustvarja okolje, v katerem svoboda medijev formalno obstaja, dejansko pa je omejena z ekonomskimi pritiski.

V posnetku so razkrili kako je Bojanu Požarju celo očitala, da ne piše proti Janezu Janši, kar pomeni direktno vmešavanje v svobodo medijev. Očitala je tudi, da se sin Janeza Janše s 3000 evri na mesec pase na državnem proračunu, pri čemer je slednji opravljal delo IT sektorja na trgu dela in sodeloval s podjetnji. Pozabila pa je omeniti, da je hčera Roberta Goloba res direktno prejemala denar s strani države – v milijonskih zneskih.

Tarča je opozorila tudi na paradoks trenutne oblasti: vlada, ki se v javnosti rada predstavlja kot zagovornica demokracije, transparentnosti in boja proti “ugrabljenim institucijam”, je po razkritjih oddaje sama zgradila lasten komunikacijski ekosistem, v katerem se kritične zgodbe težje prebijejo do širše javnosti. Ko mediji postanejo podaljšek politike, nadzor nad oblastjo oslabi – in prav to je tisto, kar v demokraciji najbolj skrbi.

Oddaja ni izrekala dokončnih sodb, je pa odprla ključna vprašanja: kdo nadzira tokove javnega denarja v medije, po kakšnih merilih se ta razporeja in kakšne posledice ima to za obveščenost državljanov. V tem smislu sinočnja Tarča ni bila le televizijska razprava, temveč opozorilo, da se demokracija ne sesuje z enim samim udarcem, temveč z dolgim nizom tišjih, manj opaznih premikov.

Kaj pravi eden od predstavnikov medijev, ki je bil deležen očitkov Vontine komisije?

Razkritja so sprožila burne odzive in verjetno še niso povedala zadnje besede. Vprašanje, ki po oddaji ostaja v zraku, pa je preprosto: ali si lahko družba privošči medije, ki so od oblasti finančno in politično odvisni – in še vedno verjame, da so neodvisni?

notranjska.si

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA