Slovenija se krči: Tuji otroci ne bodo rešili praznih vrtcev in polnih domov za ostarele

V slovenskih mestih še slišimo otroški smeh, a statistika pripoveduje drugačno zgodbo. Rodnost pada, prebivalci se starajo, naravni prirast je že vrsto let negativen. Demografska kriza je tukaj – počasna, a usodna – in prihodnost naroda visi na nitki.

Statistika ne laže: manj rojstev, več smrti

Slovenija od leta 2020 dalje vsako leto beleži več smrti kot rojstev. Rodnost je že dolgo pod mejo potrebne stopnje za ohranjanje prebivalstva (2,1 otroka na žensko). Leta 2023 je znašala le 1,51.

Glavni podatki (2020–2024):

*Opomba: 2024 vsebuje začasne ocene.

Rojstva tujcev: nova realnost slovenskih porodnišnic

Zanimiv obrat v tej tihi krizi je viden v podatkih o rojstvih otrok tujim državljankam. Leta 2023 je že vsak šesti novorojenec (16,5 %) imel mamo tujko – največ iz Bosne in Hercegovine, Kosova in Srbije.

Čeprav priseljenske družine ohranjajo nekaj demografske dinamike, ne morejo nadomestiti sistemske praznine, ki jo povzroča dolgoletni upad rodnosti med slovenskimi državljani.

Družba, ki se hitro stara

Slovenija je ena najhitreje starajočih se držav v EU. Povprečna starost prebivalcev je že nad 44 let, delež starejših od 65 let presega 22 %. Po projekcijah bo do leta 2100 v Sloveniji živelo manj kot 2 milijona ljudi, kar tretjina bo starejših od 65 let, naravni prirast pa bo trajno negativen.

Zakaj ni dovolj računati na migracije?

Migracije kratkoročno omilijo upad prebivalstva, a dolgoročno niso stabilna rešitev, če:

• ni učinkovite integracije priseljencev,

• ni jasne vizije za socialno kohezijo,

• domača rodnost ostaja nizka.

  Evropski pogled

  1. Rodnost (TFR)

  • EU povprečno: 1,46–1,53 (2021–2022) reddit.com+1kazalci.arso.gov.si+1euronews.com+2euronews.com+2euronews.com+2

  • Slovenija: okoli 1,50–1,60 – torej primerljiva z zahodno in severno Evropo, nad evropskim povprečjem, a daleč pod mejo za ohranjanje populacije (2,1) .

  • Države z najnižjo TFR v EU: Malta (1,08), Španija (1,16), Italija (1,24). Najvišja je v Franciji (1,79), Češki (1,83), Romuniji (1,71) .

  2. Rojstna in smrtnostna stopnja (2023, na 1.000 prebivalcev)

  • Slovenija: rojstna 8,0, smrtnostna 10,2 ined.fr

  • EU povprečje: rojstna 8,2, smrtnostna 10,8

  • Evropske razlike: npr. Francija 9,9/9,2, Nemčija 8,3/12,3 .

  3. Staranje prebivalstva

  • EU 2024: > 20 % prebivalcev starih 65+ let, delež se veča euronews.com.

  • Najstarejši so v Italiji (24,3 %), Portugalski (24,1 %), Bolgariji (23,8 %) euronews.com.

  • V EU so mladi (0–14 let) ~15 %, deloaktivni 60–61 % kazalci.arso.gov.si+1ined.fr+1.

  4. Regijska demografska slika

  • EU se podira populacija: po rekordnem letu 2023 (3,665 mio rojstev, pad -5,5 % glede na 2022) naj bi vrh populacije dosegli že okoli 2026, nato pa stalno padali .

  • Slika v EU spominja na kritiko FT: “EU je tik pred demografsko revolucijo” – delovna populacija se krči, javne finance so pod pritiskom, politična agenda pa prinaša odpor proti migracijam .

  Kje smo v EU?

  • S TFR med 1,5 in 1,6 smo nad povprečjem EU, a daleč za vodilnimi (Francija, Češka, Romunija).

  • Naš naravni prirast je manj negativen od nekaterih vzhodnoevropskih držav (npr. Bolgarija, Litva), a še vedno razmeroma slab.

  • Staranje poteka podobno kot drugje v EU, vendar je po projekcijah med višjimi – Slovenci vse hitreje vstopajo v kategorijo 65+.

  • Migracije pomagajo stabilizirati populacijo, a so občutljive na geopolitične šoke.

  Zaključek in izzivi

  Slovenija je kljub višjemu TFR od povprečja EU trdno v demografskem primanjkljaju. Tuji otroci zadovoljijo delno potrebo, a ne spreminjajo temeljev – rast domače rodnosti je ključ za dolgoročno stabilnost družbe.

  Evropski kontekst kaže, da smo v dobri družbi (v smislu sorodnih trendov), a streha možnosti (vrh populacije) smo mogoče že dosegli. Ter da bodo strateški ukrepi (družinske politike, mobilnost, integracija) nujni.

Strokovnjaki opozarjajo, da brez ukrepov Slovenija drsi v demografski kolaps. Kaj lahko storimo?

1. Družinam prijazna politika
Dostopna stanovanja, davčne olajšave, brezplačni vrtci.

2. Prilagodljiv delovni čas in varstvo otrok
Daljši očetovski dopust, podpora za samozaposlene matere.

3. Selektivna migracija z integracijo
Privabljanje mladih družin, vključevanje otrok v vrtce in šole.

4. Aktivno staranje
Spodbujanje vključenosti starejših v družbo in delo.

Slovenija se krči – po številu, po mladosti, po prihodnosti. A še ni prepozno. Če bomo znali povezati skrb za domače družine z odprto, a premišljeno migracijsko politiko, bomo lahko še vedno slišali otroški smeh ne le v vrtcih, temveč tudi v prihodnosti države.

Statistika je jasna. Zdaj je čas za odločne ukrepe.

Viri:

1. Statistični urad RS (SURS): https://www.stat.si

2. Eurostat: https://ec.europa.eu/eurostat

3. Demografski trendi 2020–2023 – publikacije SURS

4. Kazalniki rodnosti in staranja (TFR, življenjska doba): https://pxweb.stat.si

5. Poročilo »Prebivalstvo po državljanstvu in rojstvih tujk« (SURS, 2023)

Uredništvo Notranjska