V Sloveniji se je uporaba antidepresivov v zadnjih letih znatno povečala. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je od leta 2006 do leta 2023 poraba antidepresivov povečala za 115 %. V istem obdobju je poraba anksiolitikov upadla za 51 %, poraba hipnotikov in sedativov pa za 31 %. Kumulativno gledano je poraba vseh štirih skupin zdravil za zdravljenje duševnih motenj narasla za 34 %.- neja.sta.si Leta 2022 je antidepresive prejemalo povprečno 7,4 % prebivalstva, pri čemer so jih najpogosteje predpisovali v zasavski in koroški regiji. – dnevnik.si
Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je leta 2020 poraba antidepresivov v Sloveniji znašala 65 dnevnih odmerkov na 1.000 prebivalcev na dan, kar nas uvršča na 11. mesto med 24 evropskimi državami. – 24ur.com Povečana uporaba antidepresivov je lahko posledica več dejavnikov, vključno s spremembami v klinični praksi, kjer se antidepresivi predpisujejo tudi za zdravljenje anksioznih motenj, nespečnosti in kroničnih bolečin. Poleg tega se je povečalo zavedanje o duševnem zdravju, kar vodi v pogostejše iskanje pomoči in posledično večje predpisovanje teh zdravil.
Uporaba antidepresivov je močno narastla tudi zaradi povečane pojavnosti izgorelosti; izgorelost je v Sloveniji vse bolj prepoznana kot resen zdravstveni in družbeni problem. Čeprav natančnih statističnih podatkov o razširjenosti izgorelosti ni, raziskave kažejo na naraščajoče trende duševnih motenj, povezanih s stresom in delovnimi obremenitvami. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je v obdobju 2008–2015 število prvih obiskov pri odraslih z diagnozo “depresivna epizoda” zmanjšalo za 34 %, medtem ko se je število obiskov z diagnozo “reakcija na hud stres in prilagoditvena motnja” povečalo za 47 %. V istem obdobju se je število izdanih receptov za antidepresive povečalo za 28 %. – 24ur.com
Raziskava med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči je pokazala, da 73,4 % anketirancev svoje delo ocenjuje kot stresno, pri čemer kot najbolj obremenjujoče dejavnike navajajo soočanje s tragičnimi dogodki (88,4 %) in pomanjkanje osebja (86,6 %). Najpogostejši simptomi, povezani z izgorelostjo, so utrujenost, nespečnost, glavobol, bolečine v križu in ramenih ter občutki jeze. obzornik.zbornica-zveza.si Povečana uporaba antidepresivov in naraščajoče število diagnoz, povezanih s stresom, nakazujeta na potrebo po večji pozornosti namenjeni preprečevanju in obravnavi izgorelosti ter drugih duševnih motenj v Sloveniji.
In kdo postaja najbolj obremenjen v zahodni družbi? Ženske pogosteje zbolevajo za depresijo, anksioznimi motnjami (vključno s panično motnjo in generalizirano anksioznostjo) ter posttravmatsko stresno motnjo (PTSM). Hormonske spremembe (npr. med nosečnostjo, menopavzo ali v povezavi z menstrualnim ciklom) lahko vplivajo na večjo ranljivost za določene motnje. Večji vpliv socialnih in kulturnih pritiskov, povezanih z družinsko in poklicno vlogo, lahko prispeva k večjemu tveganju za izgorelost in depresijo, kar pomeni, da pogosteje posežejo po antidepresivih zaradi vse splošne utrujenosti in obremenjenosti, prav tako pa pogosteje zbolevajo za avtoimunimi obolenji. Moški pogosteje zbolevajo za motnjami, povezanimi z zlorabo alkohola ali drog, ter za antisocialno osebnostno motnjo.
Portal notranjska.si
 se je od leta 2006 do leta 2023 poraba antidepresivov povečala za 115 %. V istem obdobju je poraba anksiolitikov upadla za 51 %, poraba hipnotikov in sedativov pa za 31 %. Kumulativno gledano je poraba vseh štirih skupin zdravil za zdravljenje duševnih motenj narasla za 34 %.-){kind=link}