Evropska kultura in dediščina so izjemno raznolike in globoko prepletene z zgodovino, ki segajo od antike do sodobnosti. Zgodovinske izkušnje in kulturne tradicije so oblikovale identiteto Evropejcev in vplivale na svetovni razvoj. Ohranitev in spoštovanje te dediščine je ključno za prihodnje generacije, saj ne le bogati naš vsakdan, temveč tudi povezuje različne narode in skupnosti v skupnem kulturnem prostoru.
Evropska kulturna dediščina vključuje širok spekter tradicij, vrednot, jezikov, umetniških oblik, verskega prepričanja in zgodovinskih dogodkov, ki so oblikovali evropsko identiteto in njen vpliv na svetovno zgodovino. Grški filozofi, kot so Sokrat, Platon in Aristotel, so postavili temelje zahodne filozofije in znanosti. Njihova iskanja resnice, etike in pomena življenja so še danes vplivala na sodobno razmišljanje. V evropsko dediščino pa so dodali tudi občutek superiornosti, ki ga morda nosimo še danes.
Demokracija: Grčija, zlasti Atene, je pogosto označena za rojstni kraj demokracije, kjer so ljudje odločali o zakonih in politiki v neposrednem ljudskem zboru. Pravo in politika: Rim je prinesel osnove za evropsko pravno tradicijo, zlasti rimskega prava, ki še danes vpliva na številne pravne sisteme po svetu. Umetnost in arhitektura: Rimljani so razvili številne inovacije v arhitekturi (kot so oboki in kupole) ter umetnosti, ki so postale temelj zahodne estetske tradicije. Krščanstvo je ključna sestavina evropske kulturne dediščine. Sredi srednjega veka so bile katedrale, samostani in cerkve ne samo verski centri, ampak tudi kulturna središča, kjer so se razvijale umetnost, izobraževanje in znanstvene raziskave. Krščanska umetnost, vključno z renesančnimi slikarji, kot so Leonardo da Vinci, Michelangelo in Raphael, je pustila trajen pečat na evropskem kulturnem področju. V 18. stoletju se je v Evropi začelo razsvetljenstvo, obdobje intelektualnega in filozofskega gibanja, ki je postavljalo vprašanja o razumu, svobodi, enakosti in pravicah posameznika. Razsvetljenska ideologija je privedla do modernih političnih sistemov, kot so ustavne monarhije in republike, ter prispevala k nastanku ZDA in francoske revolucije. Industrijska revolucija v 19. stoletju je spremenila družbeno in kulturno strukturo Evrope. Novi tehnološki dosežki, kot so parni stroj, železnica in elektrifikacija, so omogočili hitrejši razvoj in urbanizacijo, kar je vplivalo na vsakdanje življenje in kulturne norme. V drugi polovici 20. stoletja se je zgodil pomemben premik, ko so evropske države začele sodelovati na političnem in gospodarskem področju. Evropska unija (EU) je postala ključna organizacija, ki spodbuja sodelovanje med državami, ohranjanje miru in krepitev kulturnega izmenjevanja. Evropska kulturna dediščina je ena od temeljnih vrednot EU, ki omogoča spoštovanje kulturne raznolikosti in spodbuja kulturne izmenjave med narodi. Smo jo pripravljeni izgubiti?
Podatki o katerih poroča Radio Genoa so zaskrbljujoči: kažejo na to, da se evropska kultura in tradicija s prihodom vse več migrantov, izgublja. Poglejmo statstiko: v Londonu naj bi prebivalo 54 % migrantov, v Amsterdamu 56 % migrantov, v Hagu 58% migrantov, v Roterdamu je ta številka že 60%, v Bruslju pa šokantno kar 70 %, pri čemer večina prišlekov izvira iz afriških, nekrščanskih držav. Večino večjih, evropskih mest, ki so nekoč predstavljala jedo evropske kulture, sestavljajo pršleki. O tem nihče ne želi govoriti, saj morda ni primerno in se takoj pomisli na rasizem ter ksenofobijo. Toda kaj to pomeni v resnici? Ali se pred našimi očmi dogaja nadomestna teorija ras, ki že zdavnaj ni več le teorija ampak realno stanje? Kako se bomo Evropejci soočili z izgubljanjem samih sebe? Je pot evropskih socialstov, ki s Sorošom zagovarjajo raznolikost evropskega kontinenta res prava, ali se bomo kot Atlantiida potopili sami vase, seveda po tem, ko bodo naši socialni sistemi povsem izčrpani?
Uredništvo notranjska.si
