Slovenski politični prostor pretresajo nove eksplozivne izjave predsednika stranke Resnica Zorana Stevanovića, ki trdi, da se v ozadju dogajajo stvari, vredne scenarija kriminalne serije. Po njegovih besedah naj bi bili on in njegovi sodelavci tarča intenzivnih pritiskov, nadzora in celo vdorov v zasebno komunikacijo.

Stevanović opozarja, da se je po volitvah uresničil njegov največji strah – globoka politična polarizacija, ki po njegovem mnenju razjeda državo. Prav zato naj bi njegova stranka vztrajala pri oblikovanju “tretjega bloka”, ki bi presegel delitve med velikimi političnimi igralci. A kot poudarja, to ni le politična strategija, temveč zaveza volivcem.

Toda prava drama naj bi se dogajala za zaprtimi vrati. Na vprašanje, ali prihajajo pritiski za podporo Janezu Janši ali Robertu Golobu, je odgovoril skrivnostno: če bi povedal vse, kar ve, bi zvenelo kot kriminalka. “Dogaja se marsikaj,” pravi in dodaja, da so pritiski “neverjetni” – tako na poslance kot osebno nanj. Kljub temu zatrjuje, da ne bodo klonili.

Še bolj zaskrbljujoče so njegove trditve o domnevnem nadzoru. Opisal je nenavaden dogodek, ko naj bi novinarji vedeli za srečanje, ki se sploh ni zgodilo – kar po njegovem kaže na sledenje in zlorabo državnih aparatov za politične obračune.

Vrhunec pa predstavljajo obtožbe o kibernetskih napadih: po njegovih besedah naj bi poskušali kar 32-krat vdreti v njegovo elektronsko pošto, večkrat tudi uspešno. Stevanović trdi, da gre za nadzor, ki bi ga lahko izvajale le državne institucije, kot sta obveščevalna služba ali policija.

“Takšne stvari se ne dogajajo niti v najbolj totalitarnih državah,” je bil oster, s čimer je dodatno zaostril že tako napeto politično ozračje.

Ali gre za resnične razsežnosti skritega političnega boja ali za del ostre retorike v času politične negotovosti? Odgovori za zdaj ostajajo zaviti v tančico skrivnosti – a očitno je, da se zakulisje slovenske politike vse bolj segreva.