Na družbenih omrežjih se je znašlo pismo, ki naj bi ga podpisali vsi zaposleni Ministrstva za pravosodje. V njem razlagajo, da se prednovoletnega druženja, ki naj bi potekal v petek 13.12., niso udeležili zaradi tihega protesta. Zakaj protest se sprašujete?

V pismu razlagajo, da naj bi bili zaposleni Ministrstva za pravosodje priča nenehnemu šikaniranju, mobingiziranju in neprimerni komunikaciji vse od menjave vodstva oz. od prihoda stranke Svoboda. Seveda za zaposlene vedno velja, da se morajo novemu vodstvu prilagajati in da sama politična pripadnost ne sme vplivati na delo, pa tudi na strokovnost pri delu ne. Očitno pa to ne velja v obratni smeri – torej od vodstva navzdol.

V nadaljevanju objavljamo pismo, ki naj bi bil znak tihega protesta v celoti, tako da se boste v zapisane besede lahko prepričali tudi sami:

pismo, Ministrstvo za pravosodje

Spomnimo, da je mobing na delovnem mestu v Sloveniji in drugih državah jasno prepoznan kot oblika nadlegovanja in nasilja, ki je zakonsko prepovedana. Gre za sistematično psihološko nasilje, trpinčenje ali šikaniranje delavca s strani sodelavcev ali nadrejenih, kar lahko resno ogrozi duševno in fizično zdravje prizadete osebe.

V Sloveniji je tako mobbing prepovedan z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) in s Kazenskim zakonikom. Pomembno je, da se zaposleni vedno zavedamo svojih pravic in da postopamo kar se da ustrezno v primerih, ko se mobing pojavi. Postopamo tako da:

  1. Mobing ustrezno prijavimo – delavec lahko prijavi mobing neposredno delodajalcu, sindikatu, inšpektoratu za delo ali celo policiji, če gre za hujše oblike.
  2. Se zavedamo, da obstaja zaščita pred povračilnimi ukrepi: zakon ščiti delavce pred povračilnimi ukrepi s strani delodajalca ali sodelavcev, če prijavijo mobing.
  3. Zahtevamo odškodnino: delavec lahko zahteva odškodnino zaradi mobinga, če so bile zaradi tega ogrožene njegove pravice ali zdravje.

Uredništvo notranjska.si