Na današnji dan leta 1947 je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba, s katero se je velik del Primorske vrnil k matični domovini. V spomin na ta dogodek, za slovenski narod izjemno pomemben, praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini.
Vlada Janeza Janše je kot prva prepoznala, kako pomembno za slovenski narod v celoti je, da Primorska dobi svoj praznik, ki si ga nedvomno zasluži kot poseben spominski dan prav zaradi zvestobe slovenstvu, ohranjanju identitete in boju proti fašizmu. Praznik dan vrnitve Primorske k matični domovini so poslanci državnega zbora izglasovali z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS jeseni 2005, v času prve vlade Janeza Janše. Pred tem Slovenci nismo imeli praznika, ki bi obeležil tako zgodovinsko pomemben in izjemen dogodek.
Prizadevanja Primork in Primorcev za priključitev k matični domovini segajo že v leto 1918, ko je bilo območje Primorske zasedeno s strani italijanskih vojakov. Primorska je uradno postala del Italije leta 1920, ko je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) v zameno za mednarodno priznanje, prepustila Italijanom tretjino slovenskega etničnega ozemlja. Rapalska pogodba iz leta 1920 predstavlja poraz »nove diplomacije« in veliko tragedijo slovenstva, saj je Slovence ozemeljsko razdelila za kar nekaj desetletij.
V času po prvi svetovni vojni je bila na izgubljenem slovenskem ozemlju prepovedana uporaba slovenskega jezika, petje slovenskih pesmi, branje slovenskih knjig. Pouk v šolah je bil samo v italijanskem jeziku, spreminjali pa so celo slovenske priimke v italijanske. To je bil velik udarec za slovenski nacionalni značaj na Primorskem. Toda Slovenke in Slovenci se kljub težkim časom niso zlomili in so obstali ter se italijanskemu zatiranju uprli z ustanovitvijo prve protifašistične organizacije TIGR. Postali so vzgled, kako povezovati in ne razdvajati. Z njihovo slogo in pogumom ter borbo za slovenstvo je lahko Primorska vstala.
V nadaljevanju objavljamo voščilo dr. Milana Zvera ob današnjem prazniku.
Spoštovane državljanke in državljani,
danes obeležujemo pomemben zgodovinski dogodek – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Ta dan je simbol ponosa, vztrajnosti in ljubezni do domovine, saj nas spominja na čas, ko so se Primorci po dolgih letih boja in odpora proti fašizmu ponovno združili s Slovenijo.
Primorska je vedno bila in ostala simbol poguma, neomajnosti in narodne zavesti. Njeni prebivalci so se s srčnostjo in neizmernim pogumom zoperstavili vsem pritiskom in ohranili slovensko identiteto, kulturo ter jezik. Njihova žrtev in odločnost sta nas vodili k temu, da danes živimo v združeni domovini.
Ob tej priložnosti vam želim, da bi ta dan praznovali s ponosom in hvaležnostjo. Ohranimo vrednote, ki so nas pripeljale do tega pomembnega trenutka, in jih prenašajmo na prihodnje generacije. Naj nas duh enotnosti in domoljubja, ki je združil Primorsko z matično domovino, vodi tudi v prihodnje.
S ponosom in spoštovanjem,
dr. Milan Zver
Izguba Primorske leta 1920
Po prvi svetovni vojni je Kraljevina SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev, predhodnica Jugoslavije) na podlagi Rapalske pogodbe (12. november 1920) izgubila velik del Primorske v korist Kraljevine Italije. Italiji so pripadli naslednji deli slovenskega ozemlja:
-
-
- Gorica in Gradiška (vključno z mestom Gorica)
- Trst in njegovo zaledje
- Soška dolina (tudi območje Tolmina in Bovca)
- Vipavska dolina
- Postojna in Pivka
- Kras
- Istra (delno, z mesti Koper, Izola in Piran)
-
Po Rapalski pogodbi so tako približno 330.000 Slovencev in Hrvatov pristali v Italiji, kjer so bili podvrženi italijanizaciji.
Vrnitev Primorske s Pariško mirovno pogodbo leta 1947
Po drugi svetovni vojni je bila Primorska vrnjena Jugoslaviji z Pariško mirovno pogodbo (10. februar 1947). S to pogodbo je Jugoslavija pridobila večino ozemlja, ki ga je izgubila z Rapalsko pogodbo:
-
- Goriška: Gorica je ostala na italijanski strani, vendar je Nova Gorica postala nov slovenski center tega območja.
- Soška dolina: Območja Tolmina, Bovca in Kobarida so se vrnila Jugoslaviji.
- Vipavska dolina: Celo območje Vipavske doline je bilo vrnjeno Jugoslaviji.
- Kras: Večina Krasa je pripadla Jugoslaviji, vključno z vasmi okoli Sežane.
- Istra: Del Istre, kjer so slovenska obalna mesta Koper, Izola in Piran, je bil prav tako vrnjen Jugoslaviji.
Deli Primorske, ki so ostali v Italiji
Po Pariški mirovni pogodbi so nekatera slovenska ozemlja ostala pod Italijo in so del Italije še danes:
-
- Mesto Gorica in okoliške slovenske vasi so ostali v Italiji.
- Trst: Čeprav je bilo mesto mednarodno nadzorovano (Svobodno tržaško ozemlje), je leta 1954 z Londonskim memorandumom uradno pripadel Italiji, skupaj z zaledjem, medtem ko so bila slovenska naselja v okolici (npr. Sežana, Opčine) vrnjena Jugoslaviji.
- Gradiška (območje severozahodno od Gorice) je ostala del Italije.
15. september 1947 obeležuje dan, ko je bila po Pariški mirovni pogodbi večina Primorske vrnjena Jugoslaviji, kar danes praznujemo kot dan priključitve Primorske k matični domovini Sloveniji.
Spletno uredništvo
