Burkini je znova zanetil vročo razpravo o tem, kaj sodi na evropska kopališča. Potem ko so žensko v Avstriji zaradi popolnoma pokrivajočih kopalk poslali iz vode, se je vprašanje burkinijev odprlo tudi v Mariboru. A tam veljajo precej drugačna pravila.
Primer, ki je v zadnjih tednih močno odmeval, se je zgodil v naravnem kopališču Badino v avstrijskem kraju Vorderhornbach. Avstrijka turških korenin je želela v vodo v burkiniju, vendar jo je ustavil odgovorni za higieno kopališča, ki je hkrati župan kraja Gottfried Ginther.
Ženska je morala vodo zapustiti, njena družina pa je nato zapustila kopališče in dobila povrnjeno vstopnino. Sama je dogodek označila za diskriminacijo, medtem ko je župan vztrajal, da vera in poreklo z odločitvijo nimata nič ter da je razlog izključno zaščita kakovosti vode v naravnem bazenu.
Kaj pa Maribor?
Tudi v Mariboru so se letos obiskovalci začeli spraševati, kaj je v bazenu dovoljeno in kaj ne. Toda odgovor upravljavca je jasen: burkini sam po sebi ni prepovedan. Po pojasnilu upravljavca so dovoljene kopalke, kopalne hlače, plavalne oziroma UV-majice in tudi burkiniji, če so izdelani iz materialov, namenjenih uporabi v bazenu. Prepovedana pa so običajna bombažna oblačila in spodnje perilo pod kopalkami.
In prav tu nastane zanimiv paradoks. Nekdo v bazen ne sme v običajni bombažni majici ali s spodnjicami pod kopalkami, ženska pa lahko vstopi v burkiniju, ki pokriva praktično celotno telo – če gre za ustrezen kopalni material.
Burkini ali higiena?
Razprava zato hitro postane čustvena. Eni menijo, da mora biti posamezniku prepuščeno, koliko telesa želi na kopališču pokazati. Če je burkini izdelan iz enakega materiala kot običajne kopalke in ne predstavlja higienskega problema, po njihovem ni razloga za prepoved.
Evropa pred novo kulturno dilemo?
Burkini je tako iz kosa kopalne opreme postal precej več – simbol razprave o veri, integraciji, osebni svobodi in evropskih pravilih. Primer iz Avstrije kaže, kako hitro lahko vprašanje kopalk preraste v očitke o rasizmu in diskriminaciji. Kaj je bolj pomembno: tradicionalna evropska kultura kopališč ali pravica posameznika, da se kopa oblečen tako, kot mu narekujejo njegova vera in osebna prepričanja? Mnogi bi rekli, da se mora človek enostavno prilagoditi okolju v katerega pride.
Sodeč po letošnjem poletju se razprava o tem šele začenja.
P.N.