Slovenija se letos sooča z eno najhujših suš v zadnjih desetletjih. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) gre za tretjo ekstremno sušo v zadnjih šestih letih, ki je močno prizadela večino kmetijskih regij, predvsem Primorsko, Dolenjsko in Štajersko (ARSO, 2025). Posledice so katastrofalne: več kot 50-odstotni upad pridelka in drastični problemi v živinoreji. 

Zemlja brez vode, država brez posluha

Današnje razmere niso opozorilo – so realnost. Če danes ne zaščitimo kmeta, bomo jutri brez hrane. Suša bo prišla znova. Podnebne spremembe so tukaj. Vprašanje ni, ali lahko preživimo to poletje – vprašanje je, ali lahko preživimo kot družba, ki ne zna poskrbeti za svoje temelje.

Slovenski kmet si zasluži spoštovanje in podporo. In Slovenija si zasluži oblast, ki zna slišati kmeta, še preden ostane brez kruha.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije opozarja, da mnoge kmetije po vsej državi že zdaj ogroža stečaj zaradi izgube pridelka in pomanjkanja vode (KGZS, julij 2025). Kljub temu vlada Republike Slovenije še vedno ni sprejela nobenih konkretnih interventnih ukrepov za takojšnjo pomoč kmetom, temveč se ukvarja z birokratskimi postopki in zakonom o zaščiti živali, ki ga je Državni zbor sprejel v juniju 2025 (Zakon o zaščiti živali, Ur. list št. 54/2025).

Trenutna vlada je popolnoma izpustila priložnost, da bi s hitrimi in odločenimi ukrepi pomagala kmetom, ki so na kolenih. Njihova prioriteta ni varnost hrane ali stabilnost podeželja, ampak birokratski zakoni in ideološki projekti, ki realnosti slovenskih kmetov ne sledijo. V času, ko narava kaže svojo neizprosnost, pa politika raje zapira oči in zapravlja čas na nepotrebne debate.

Forum za kmetijstvo in podeželje SDS je zato jasno postavil svoje zahteve do vlade, ki jih mora nemudoma izpolniti, če želi preprečiti popoln zlom slovenskega kmetijstva:

  • Takojšnja finančna pomoč prizadetim kmetijam zaradi posledic suše, ki bi omogočila preživetje in nadaljevanje dejavnosti.

  • Pospešena izvedba in financiranje namakalnih sistemov na nacionalni ravni, da se kmetje lahko učinkovito soočajo s podnebnimi spremembami.

  • Prilagoditev strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) z jasnimi ukrepi za obvladovanje podnebnih tveganj in podporo trajnostnemu kmetovanju.

  • Vzpostavitev kriznega odbora za prehransko varnost, ki bo vključeval kmete, stroko in predstavnike države za hitrejše in učinkovitejše odzive na naravne nesreče.

  • Poenostavitev birokratskih postopkov in odprava nepotrebnih administrativnih ovir, ki kmete dodatno obremenjujejo v času krize.

Sekretarka Foruma, Alenka Koren Gomboc, opozarja:

“Ko kmet izgublja pridelek, ko voda izginja, ko prihodnost izpuhti, se vlada ukvarja z mačkami in birokracijo. Kmet ni sovražnik živali, temveč prvi, ki občuti posledice podnebnih sprememb.” 

                                                             

Če danes ne ukrepamo, bomo jutri vsi plačali ceno. Suša ni več izjema, ampak nova realnost, ki zahteva odločne in takojšnje odzive. Vlada pa namesto tega izgublja čas z nepotrebnimi zakoni in neupoštevanjem resničnih potreb podeželja. 

Uredništvo Notranjska

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA