Nekdanja zunanja ministrica in nekdanja predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon naj bi po neuradnih informacijah dobila novo službo v Bruslju. Postala naj bi posebna predstavnica Evropske unije za Sahel, eno najbolj občutljivih in varnostno zahtevnih območij na svetu.

Če se bo informacija potrdila, bo Fajonova po odhodu z vrha slovenske diplomacije politično kariero nadaljevala v evropski zunanji politiki. Gre za položaj, ki ni protokolaren, temveč izrazito diplomatski in varnostni. Sahel je regija, kjer se prepletajo terorizem, vojaški udari, migracijski pritiski, vpliv Rusije, šibke državne institucije in vse večja nemoč Zahoda, da bi tam ohranil svoj vpliv.

Posebni predstavnik EU za Sahel je oseba, ki v imenu Unije sodeluje z državami regije, afriškimi organizacijami in mednarodnimi partnerji. Njegova naloga je usklajevanje evropske politike na območju, kjer Bruselj že leta išče ravnotežje med varnostjo, razvojem, diplomacijo in vse bolj zapletenimi odnosi z lokalnimi oblastmi. Trenutni posebni predstavnik EU za Sahel je João Cravinho, nekdanji portugalski zunanji minister. Mandat je prevzel decembra 2024, trajal pa naj bi do konca avgusta 2026. Prav zato se v evropskih diplomatskih krogih že odpira vprašanje nasledstva.

Toda imenovanje Fajonove bi imelo tudi slovensko politično razsežnost. Nova evropska funkcija bi zato pomenila mehak pristanek v mednarodni diplomaciji, daleč od domačih političnih obračunov, a še vedno v vplivnem krogu evropske politike.

Vprašanje je tudi, kaj bi njeno morebitno imenovanje pomenilo za Slovenijo. Po eni strani bi država dobila še eno vidno predstavnico v evropskih strukturah, a seveda znova levo. Po drugi strani pa bo marsikdo v tem videl nadaljevanje že znanega vzorca: ko se politična kariera doma izteče, se za izkušene kadre pogosto najde evropski hodnik, kabinet ali diplomatska funkcija – prav zato je večino politične garniture čez mejo leve.

Sahel pa ni udobna bruseljska pisarna. Gre za regijo, ki je v zadnjih letih postala eno največjih kriznih žarišč na obrobju Evrope. Mali, Niger, Burkina Faso, Čad in druge države so prostor vojaških prevzemov oblasti, džihadističnih skupin, revščine, podnebnih pritiskov in geopolitičnega prerivanja. Evropska unija tam ne nastopa več iz pozicije samoumevne moči. Vse pogosteje se mora boriti za vpliv z Rusijo, Kitajsko in lokalnimi političnimi elitami, ki Zahodu ne zaupajo več tako kot nekoč.

V Ljubljani bo novica zagotovo sprožila različne odzive. Podporniki bodo govorili o priznanju za Slovenijo in za njeno diplomatsko kariero. Kritiki pa bodo opozarjali, da gre za še eno evropsko funkcijo za političarko, ki je doma zapustila ministrski stolček. Če se bo imenovanje potrdilo, bo Tanja Fajon iz slovenske politične scene prestopila na precej bolj nevaren diplomatski teren. Iz domačih koalicijskih sporov v regijo, kjer se evropska politika srečuje z orožjem, revščino, migracijami in velikimi geopolitičnimi apetiti.

P.N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA