Tiha nevarnost zahodne družbe: muslimanska bratovščina

Muslimanska bratovščina naj bi bila na polovici svojega načrta za “preoblikovanje zahodne družbe od znotraj” – poroča New York post.

S prikrito infiltracijo v univerzitetne kampuse in druge institucije po ZDA dosega tihi jihad, opozarja novo poročilo – pa se mi tega zavedamo? Bratovščina vodi dolgoletni »civilizacijski džihadistični proces« (angl. “civilization-jihadist process”) z namenom, da prodre v institucije in spremeni družbo od znotraj (predvsem na področju ZDA in Kanade). Viri trdijo, da Bratovščina uporablja „entryism“ — tj. vstopanje v organizacije, društva, študentske skupine itd. — da izkoristi svobodne institucije in jih podvomi/spreoblikuje. – Macdonald-Laurier Institute

Kaj vemo o muslimanski bratovščini?

Gre za islamsko politično-versko gibanje, ustanovljeno leta 1928 v Egiptu. Ustanovitelj Hassan al-Banna je imel ambicijo: reformirati muslimanski svet od spodaj navzgor, prek vzgoje, dobrodelnosti, moralne prenove in – kjer bo mogoče – političnega vpliva. Ciljna vizija organizacije je bila družba, ki temelji na šeriatu (islamskem pravu), a znotraj modernizirane države. Na začetku je bila to bolj moralna reforma kot pa revolucija.

Bratovščina ne le politična organizacija, ampak ideološki projekt, ki je sposoben prilagoditi svojo strategijo v Zahodnih demokracijah, da bi spremenil „zahodno civilizacijo“ iz notranjosti. – Macdonald-Laurier Institute

V Egiptu je bila večino zgodovine prepovedana, delovala je v ilegali, imela pa je močno mrežo dobrodelnih organizacij (šole, klinike, prehranska pomoč). Ravno ta dvojnost – “dobrodelnost” in “politični aktivizem” – jo dela težko razumljivo.

Nekatere države jo danes obravnavajo kot teroristično organizacijo (npr. Egipt, Savdska Arabija, ZAE). Druge – npr. ZDA in večina Evropskih držav  – pa je ne uvrščajo na teroristične sezname, ker ni dokazov, da neposredno vodi nasilne operacije.

Se morda zahodna družba moti?

Zastrašajoče in skrb vzbujajoče dejstvo je, v kolikor prikriti jihad drži za zahodno družbo, predvsem ta, da se vse več županov po večjih zahodnih mestih (kot na primer London) identificira z muslimansko vero – gre za noto, ki je bila pred nekaj desetletji nazaj povsem neobičajen pojav v evropski družbi. 

notranjska.si