Na tisoče Slovencev vsak dan živi s povišanim holesterolom – in večina sploh ne ve, da ga ima. Ta navidezno nedolžen »maščobni delec« v krvi je lahko smrtonosno tih. Ne boli, ne povzroča omotice, ne opozarja z očitnimi znaki. A medtem ko mi živimo naprej, v naših žilah poteka počasno, nevidno mašenje. In ko se končno pokaže – je lahko že prepozno.

Kako pride do povišanega holesterola

Holesterol sam po sebi ni sovražnik. Telo ga celo potrebuje – za tvorbo hormonov, žolča in celičnih membran. A sodoben način življenja ga je spremenil v tihi strup.

  • Preveč nasičenih maščob, sladkorja in predelane hrane vodi do povečanja »slabega« holesterola (LDL).

  • Premalo gibanja in preveč sedenja dodatno zmanjšata »dobri« holesterol (HDL), ki bi sicer pomagal čistiti naše žile.

  • Kajenje in alkohol pospešujeta oksidacijo LDL delcev – ti se začnejo lepiti na stene žil in jih postopoma ožajo.

  • In če k temu dodamo še dednost ali hormonske motnje, se tveganje za srčno-žilne bolezni podvoji ali celo potroji.

Ko se te obloge – t. i. aterosklerotični plaki – povečajo, se kri težje pretaka. Srce se mora truditi vse bolj. Nato pride trenutek, ko se obloga pretrga – in nastane krvni strdek, ki lahko v trenutku ustavi dotok krvi v srce ali možgane. Rezultat: srčni infarkt ali možganska kap.
Oba lahko ubijeta v nekaj minutah.

Zakaj ne vemo, da je holesterol previsok

To je njegova največja nevarnost – ne povzroča nobenih simptomov. Ni bolečin, ni opozoril. Edini način, da ga odkrijemo, je krvni test.
V Sloveniji se povišan holesterol pojavlja že pri več kot 60 % odraslih, pogosto pa že pri mlajših od 40 let.
Sodobna prehrana, stres in pomanjkanje gibanja ustvarjajo idealne pogoje za razvoj te “tihotne epidemije”.

Kaj se lahko zgodi, če ne ukrepamo

  • Počasno, a neustavljivo mašenje žil vodi do kronične utrujenosti, bolečin v prsih, kratke sape.

  • Povišan krvni tlak je pogosto spremljevalec, kar še dodatno obremenjuje srce.

  • Srčni infarkt ali možganska kap lahko udarita brez opozorila – tudi pri ljudeh, ki so se do včeraj počutili povsem zdrave.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so bolezni srca in ožilja še vedno glavni vzrok smrti v Sloveniji – in povišan holesterol je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja.

Kaj lahko storimo – še danes

Dobra novica je, da lahko veliko naredimo sami.

  1. Spremenite prehrano: zmanjšajte rdeče meso, klobase, mastne sire, hitro hrano in ocvrte jedi.
    Zamenjajte jih z ribami, oljčnim oljem, oreščki, zelenjavo in polnozrnatimi žiti.

  2. Več gibanja: že 30 minut hitre hoje na dan lahko znatno zniža LDL in dvigne HDL.

  3. Prenehajte kaditi: to je ena najboljših odločitev za vaše žile.

  4. Redno preverjajte krvno sliko: še posebej, če imate v družini težave s srcem.

  5. Zdravila, kadar je potrebno: statini in sodobnejša zdravila lahko učinkovito znižajo holesterol – a jih mora predpisati zdravnik.

Vsak dan, ko odlašamo, se lahko v žilah nabere nova plast oblog. In ko se enkrat zamašijo, poti nazaj ni.

Ne čakajte na opozorilni znak, ker ga morda ne bo

Povišan holesterol je kot tiha ura v naših žilah, ki tiktaka nevidno.
Edini način, da jo ustavimo, je odgovornost, preventiva in ukrepanje zdaj.
Naročite se na pregled krvi, preverite raven holesterola in naredite majhne korake vsak dan.
Vaše srce vam bo hvaležno – ker bo še dolgo bilo.

Viri

  1. Mayo Clinic – High blood cholesterol: Causes and treatment

  2. Nacionalni inštitut za javno zdravje – Dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja

  3. ZakajTiBijeSrce.si – Zvišan holesterol: kaj moramo vedeti

  4. PrvaLekarna.com – Povišan holesterol: bolezen sodobnega časa

  5. Star-Vital.si – Kaj povzroča visok holesterol

Portal OS

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA