V prihodnjih letih bo umetna inteligenca temeljito spremenila način, kako dojemamo resničnost. Razvoj deepfake tehnologij in vse bolj prepričljivih AI-generiranih vsebin bo zabrisal mejo med dejstvi in manipulacijo. Video, zvok in besedilo ne bodo več samoumevni dokazi resnice, temveč zgolj še ena oblika podatka, ki jo bo treba preverjati. Za mnoge samoumevno, spet drugi pa so povsem nepripravljeni.
Manupilacijam na internetu ne bo videti konca, a kljub vsemu strahu pred lažnimi podobami in informacijami bo prava revolucija umetne inteligence potekala drugje – na trgu dela. Umetna inteligenca ne prihaja le kot orodje, temveč kot neposreden tekmec. Najbolj izpostavljeni bodo poklici, katerih delo temelji na ponavljanju, povzetkih, administraciji, osnovnem programiranju, prevajanju in rutinski obdelavi informacij. Naloge, ki so bile desetletja temelj pisarniškega srednjega razreda, AI danes opravlja hitreje, ceneje in brez omejitev.
To ne pomeni, da ljudje postajajo nepotrebni, pomeni pa, da povprečnost ne bo več zaščitena. V svetu, kjer je “pamet” dostopna na klik, postaja manj vredna kot nekoč.
Poseben problem predstavlja družbeni model, ki mlade predolgo ščiti pred realnimi posledicami. Okolje, kjer tveganje ni nujno in kjer osnovne življenjske odgovornosti pogosto prevzamejo drugi, zmanjšuje sposobnost prilagajanja. V času, ko umetna inteligenca deluje neprekinjeno, brez pravic in brez čustev, postane odpornost posameznika ključna lastnost. AI ne pozna varne zaposlitve, ne pozna solidarnosti in ne pozna potrpežljivosti. Tekmovanje z algoritmom zahteva več kot formalno izobrazbo – zahteva samostojnost, ustvarjalnost in praktično vrednost.
Poklici prihodnosti?
Paradoks sodobne tehnologije je, da bo digitalni napredek povečal vrednost fizičnega dela. Poklici, ki zahtevajo prisotnost, ročne spretnosti in neposreden stik z realnim svetom, ostajajo težko nadomestljivi. Infrastruktura, vzdrževanje, popravila in obrt bodo postajali vse pomembnejši, saj brez njih tudi digitalni svet ne more delovati. V prihodnosti bo znanje, ki se lahko uporabi v resničnem okolju, pogosto vrednejše od znanja, ki obstaja zgolj na zaslonu.
Svet vstopa v obdobje, kjer bo umetna inteligenca množično proizvajala informacije, besedila in podobe. Resničnost bo treba preverjati, delo pa na novo ovrednotiti. Družba, ki se bo znala prilagoditi, bo vlagala v uporabna znanja, odpornost posameznikov in sposobnost delovanja zunaj digitalnih okvirov.
Vprašanje prihodnosti tako ni, ali bo umetna inteligenca spremenila svet – to je že jasno. Ključno vprašanje je, ali ljudi pripravljamo na tekmovanje z algoritmi ali na vlogo tistih, ki jih znajo razumeti, uporabljati in po potrebi popraviti.
notranjska.si